tag:blogger.com,1999:blog-91080027808286338672024-03-06T00:23:17.197+01:00Pisarije Nekega MandeljcaMilliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.comBlogger39125tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-50239448743802447222023-12-24T13:31:00.007+01:002023-12-24T15:06:58.620+01:00SVETLINCI*: VELIKA ZGODBA O MALEM BOŽU<p> <!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="false"
DefSemiHidden="false" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="375">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footnote text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="header"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footer"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="index heading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="table of figures"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="envelope address"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="envelope return"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="footnote reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="line number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="page number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="endnote reference"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="endnote text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="table of authorities"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="macro"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="toa heading"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Bullet 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Number 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Closing"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Signature"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="List Continue 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Message Header"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Salutation"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Date"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text First Indent"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text First Indent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Note Heading"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Body Text Indent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Block Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Hyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="FollowedHyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Document Map"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Plain Text"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="E-mail Signature"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Top of Form"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Bottom of Form"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal (Web)"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Acronym"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Address"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Cite"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Code"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Definition"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Keyboard"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Preformatted"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Sample"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Typewriter"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="HTML Variable"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Normal Table"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="annotation subject"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="No List"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Outline List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Simple 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Classic 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Colorful 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Columns 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Grid 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 4"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 5"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 7"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table List 8"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table 3D effects 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Contemporary"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Elegant"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Professional"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Subtle 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Subtle 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 2"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Web 3"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Balloon Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Table Theme"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" QFormat="true"
Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" QFormat="true"
Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" QFormat="true"
Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" QFormat="true"
Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" QFormat="true"
Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" QFormat="true"
Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" SemiHidden="true"
UnhideWhenUsed="true" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="41" Name="Plain Table 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="42" Name="Plain Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="43" Name="Plain Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="44" Name="Plain Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="45" Name="Plain Table 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="40" Name="Grid Table Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46" Name="Grid Table 1 Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51" Name="Grid Table 6 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52" Name="Grid Table 7 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="Grid Table 1 Light Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="Grid Table 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="Grid Table 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="Grid Table 4 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="Grid Table 5 Dark Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="Grid Table 6 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="Grid Table 7 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46" Name="List Table 1 Light"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51" Name="List Table 6 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52" Name="List Table 7 Colorful"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="46"
Name="List Table 1 Light Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="47" Name="List Table 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="48" Name="List Table 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="49" Name="List Table 4 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="50" Name="List Table 5 Dark Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="51"
Name="List Table 6 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="52"
Name="List Table 7 Colorful Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Mention"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Smart Hyperlink"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Hashtag"/>
<w:LsdException Locked="false" SemiHidden="true" UnhideWhenUsed="true"
Name="Unresolved Mention"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:8.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:107%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri",sans-serif;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;
mso-fareast-language:EN-US;}
</style>
<![endif]-->
</p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman",serif; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">M</span><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">ali Božo je bil iz rodu Bukovcev in, kot vsi pred njim, je bil bolj spreten z usti, kot
z rokami. Pa nič zato; oče Bukovec, ded, praded in celo prapraded so bili nanj
zelo ponosni, kajti znal je govoriti kot malokdo, pa je bržčas zato vsako leto
recitiral svetlinske zgodbe ob velikih praznikih. Na pamet in z zanosom je pred
zborom svetlincev govoril o velikih prigodah malega in skrivnega naroda. In kot
vsi mladi fantje je potihoma sanjal, da bi tudi sam nekoč kaj takega doživel.
Videl se je, kako ukani skupino temnoškratov, kako pri Perkmandeljcu, kralju
plemenitih gorskih škratov, izprosi večno zeleno jablano in kako se poroči z
najlepšo svetlinko na vasi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">Dan za dnem je iskal
priložnosti za junaško prigodo in z nekaj sreče tudi nekaj gledalcev. Junak
namreč ni junak, če ga pri tem nihče ne vidi in ne napiše nekaj pogumnih pesmi
o njem, kajne? Mali Božo se je potikal po vasi in bližnjih gozdovih in si skrivoma
želel, da bi našel na tleh ubogega ptičjega goliča in ga vrnil v gnezdo, če že
ne najde grma jagod, ki tudi pozimi lepo rdečijo. Letni časi so se menjavali,
Božo je recitiral, a svoje zgodbe še vedno ni imel. </span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">Bila je že pozna
jesen in drevesa so bila videti ravno tako žalostna kot mali Božo. Mrakobno je
z očetom stopal po vasi in brcal potemnelo vlažno listje vse okoli sebe.<br />
»Uf, kako mi gre vse na živce! Pridem iz šole, pa je že tema! In prav nič, nič
zabavnega se ne zgodi! Še veverice nam ne pridejo nagajat!«<br />
»Daj no, čemu dolg nos, sine? Poglej, zima prihaja in praznik mladega sonca je
že čisto blizu. Prepričan sem, da boš s svojim pripovedovanjem spet zasijal na
našem prazniku. Čisto tak si kot jaz! Vsi te poslušajo kot pribiti.«<br />
»To že. Ampak …«<br />
»Kaj ampak?«<br />
»No, vse te zgodbe so o drugih svetlinih. Nobena ni o nas,« je Božo pogledal
očeta in nato sklonil glavo. »Nobena ni o meni,« je tiho dodal.<br />
»I, kaj misliš, Bukovci smo verjetno bili del vseh teh zgodb, pa čeprav ne po
imenu. Skoraj prepričan sem, da je zgodba o Svetlinu Hrastovelikemu v resnici o
Bukovcih, le da je nekdo zamešal imeni … Pridi, greva domov. Vaja iz
pripovedovanja te bo zagotovo spravila v boljšo voljo.«</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">Pa ga ni. Božo se je
tisti dan nenehno motil in mešal med seboj junake in njihova dela. Ko se<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>je bitka s temnoškrati že tretjič končala z
zmago temnoškratov, je od jeze začel pihati.<br />
»Dovolj imam, nikoli več ne želim recitirati ali slišati za kakšnega junaka.
Kar drugega si najdite,« je viknil očetu v obraz, stekel v svojo sobo in
zaloputnil vrata tako glasno, da je domači bukvi odpadlo še zadnjih dvanajst
žirov. <br />
<br />
V sobi se je kujal kar nekaj dni in prišel ven le na kosilo, sicer pa niti
slišati ni hotel, da bi pomagal s pripravami in krašenjem doma in vasi. Mati
in oče sta bila močno zaskrbljena. Še nikoli ni izpustil krašenja ob prazniku
mladega sonca in običajno je okraske navesil po vsej bukvi do te mere, da je
bilo že kar pretirano. Vso jesen je barval želode in iz zlatorumene slame
izdeloval junake in zvezde, da je bil njihov dom kakor čevljarska delavnica.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">Prišel je dvajseti
december, dan pred praznikom. Vsa družina je že od zgodnjega jutra pela
praznične pesmi, po vsem domu je dišalo po pečenem žiru in jabolkih. In še
dobro! Mali Božo se namreč ni umil že vsaj deset dni, pa tudi njegova glava je
bila vse bolj podobna sračjemu gnezdu. Čemernega obraza se je odpravil v
kuhinjo na zajtrk. <br />
»Fuj,« je rekla mala sestrica, »si padel v kompost?«<br />
Starejša brata sta se zasmejala in si začela pripenjati ščipalke na nos.<br />
»Saj se te bo še sonce ustrašilo, če prideš tak na praznik. Raje se skrij kam
k močvirskim trolom, ko si si bolj njihovemu smrklju podoben kot svetlincu!<br />
»No, no, brez bedarij, vidva,« je s kuhalnico zažugala mama, »ti pa se tudi
nekaj smiliti samemu sebi! Tak ne greš na praznik, pa če te moram na domačo
bukev privezati! Spravi se mi do čebra in se umij! Saj si kot plesniva zeljnata
glava!«</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">»Pa kaj, če sem!
Pustite me na miru!« je zatulil Božo in skozi vrata stekel v gozd. Z besom je
brcal listje in kamenje, lomil veje in se parkrat prav nerodno spotaknil ob
korenine.<br />
»Presnete korenine, kdo vas je podstavil sem! Samo zato, da sem se spotaknil!«<br />
<br />
Taval je vse globlje in globlje in se vrgel v kup listja, ki je bil nabran prav
za njega. Ležal je tam in si želel izginiti. Če pač nima svoje zgodbe, je
vseeno, če ga sploh ni! Nebo nad njim se je počasi pozibavalo in še opazil ni,
kdaj se je začelo mračiti. Kar naenkrat ga je zazeblo in okoli njega so se
nabrale meglice in tema. </span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">Dvignil se je iz
listja in tihoma upal, da od daleč zagleda veliki ogenj sredi vasi. Ni ga bilo.
Začel se ozirati med drevesi, a se mu niti sanjalo ni, od kod je prišel. Vedno
hitreje je začel hoditi in se ozirati za preobrnjenim listjem ali lastnimi
sledmi. Nič. Vse je bilo enako. Obrisal si je solze, ki so se zažele nabirati v
kotičkih, in na debelo požrl cmok v ustih. <br />
<br />
»Na, zdaj pa imaš, butec butčevski. Hotel si zgodbo, pa te bo v njej požrl
temnoškrat.« <br />
Blodil je naokoli in se poskušal delati čim bolj majhnega in nevidnega. Vsak
šum, vsaka vejica mu je nagnala strah v kosti. Plazil se je in se skrival za
drevesi. Skoraj je že obupal, ko se je med drevesi nenadoma posvetilo. <br />
»Svetloba! Ogenj! Naša vas!« je kriknilo v njem. Pozabil je na vse strahove in
stekel proti svetlobi. <br />
»Še malo, še malo,« je dihal. Toda pred njim se ni pojavila vas. Svetloba
namreč ni postajala vse močnejša, pa tudi toplo ni bilo. Prihajala je izpod
drevesa, in tiho žarela. Božo se je po kolenih približal in zaslišal drobno
ihtenje. Naenkrat se je v malem srčku prebudil droben pogum. <br />
»Temnoškrat že nebi jokal tako milo, pa tudi svetil se ne bi, razen, če se mu
ne bi rita vnela kakor kresnički,« si je govoril. Splazil se je bližje in
zagledal žarečo lučko, ob njej pa malega dečka dolgih svetlih las, ki je tiho
jokal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">»Zdravo,« ga je pozdravil.
Deček si je od groze pokril oči in se stisnil še bližje k lučki.<br />
»Ne boj se,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nič ti ne bom naredil.
Pomagal ti bom,« čeprav mu še samemu ni bilo jasno, kako. Dva izgubljena v
gozdu nista nič boljša kot eden.<br />
Fantek je pokimal, vstal in se stisnil k Božu. <br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">U, saj ti pa nisi tako majhen, saj si
večji od mene</i>, si je mislil Božo. »Kako ti je ime?«<br />
»Olin,« je posmrkal fant. <br />
»No torej, Olin, me veseli. Jaz sem Božo. Od kod si prišel?<br />
»Iz gozda.«<br />
»To nama ne pomaga dosti. Kako si prišel sem?«<br />
»Izgubil sem se.«<br />
»Torej sva že dva,« je zavzdihnil Božo. »Človek nisi, pa tudi svetlin nisi.
Čigav si?«<br />
»Od mamice in atija,« je zajokal Olin.<br />
»To mi je jasno. Pomiri se no, ne jokaj tako. Naju boš še utopil!«<br />
Olin se je malo nasmehnil in rekel: »Moja mami tudi to leče.«<br />
»Kakšna pa je tvoja mami?«<br />
»Lepa. Elìka.<br />
»Dobro, torej sredi noči iščeva lepo, veliko mamico. To sredi praznega gozda ne
bi smelo biti pretežko. Pridi, greva.«<br />
<br />
Božo je pobral lučko in se odpravil v smer, ki se mu je zdela najbolj prava.
Nekaj časa ta hodila v tišini, ko je Božo začutil dlan v svoji dlani. Pogledal
je Olina in mu prijateljsko pokimal.<br />
»Tlah mene,« je šepnil Olin. <br />
Hodila sta še naprej in naprej, ko je nenadoma nekaj zašumelo nad njima. Božo
se je bliskovito obrnil in z lučko posvetil v par žarečih oči.<br />
»No no, kaj pa delaš, obrni to stran!« so rekle oči. Oči so pripadale ogromnemu
jelenu, ki je zrl v mlada fanta.<br />
»Slnica!« je veselo kriknil Olin.<br />
»Srnica pa res nisem,« se je bučno zasmejal jelen. Le kaj počneta svetlin in otrok
sojenic skupaj v gozdu, in to na najtemnejšo noč leta?<br />
»Seveda, Olin, sojenček si! Torej, gospod Jelen, izgubila sva se, pa bi
potrebovala malo pomoči.«<br />
»Gospod Jelen je moj oče. Jaz sem samo jelen, Rogo za prijatelje. Kam pa bi
rada šla?«<br />
»Najprej k sojenicam in sojencem. Tale mali mora k staršema.«<br />
»Mislim, da vem, kje jih najti. Danes je praznik mladega sonca. Romali so k Pečini,
kjer bodo pričakali vzhod. Hitro, zlezita name.«<br />
Mladeniča sta zlezla na Rogov hrbet in se zakopala v toplo dlako.<br />
»No no, brez cukanja. Primita se!«<br />
Jelen je stekel, kot da bi letel po zrak,, in kmalu se je zaslišal iskriv
Olinov smeh. Dirjali so pod drevesi, dirjali vse globlje v gozd. <br />
»Zdaj gre zares! Držita se, pob'ča!« je zaprhal Rogo in se zagnal v klanec.
Kmalu so se med drevesi pojavile prve zaplate snega in dirjali so vse višje in
višje, dokler jih ni oblila prijetna svetloba in dreves ni bilo več. Skozi
priprte veke je Božo zagledal čudovite postave v dolgih belih oblačilih, zlatih
las in s srebrnimi sponkami na pasovih. V rokah so nosili svetilke in žalostno
peli. </span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">»Mami, mamika!« je
zavreščal Olin. V naslednjem trenutku se je zbor obrnil in vanje se je ozrlo na
stotine prelepih obrazov. Kako srčno snidenje je bilo to! Objemanje in toplota,
radost in petje. Božo se je med vsemi pohvalami visokih bitij počutil
počaščenega, a še manjšega kot po navadi. Oče sojenec se je sklonil k njemu in
rekel:<br />
»Hvala ti, dobri svetlinček. Povej, kako ti lahko povrnemo?«<br />
»No, v resnici bi rad samo domov. Družina je zagotovo v skrbeh.«<br />
»Nedvomno, še posebej na tako noč. Jelen, veš, kje so doma svetlini?«<br />
»Seveda vem. Z lahnimi koraki ne bo dolgo. Sam ga ponesem.«<br />
»Dobro. Povej nam vsaj svoje ime, da si bomo lahko pripovedovali o tebi.«<br />
»Božo sem, Bukovčev.«<br />
»Mali Božo, za nas le Božiček, a velik junak. O tebi bomo nocoj peli pesem.«<br />
V Božovem srcu se je nekaj zganilo. <br />
»Boste res?«<br />
Zbor sojencev je pokimal, Olinov oče pa je Boža dvignil na jelena. <br />
»Hm, morda potrebuješ malo čistejša oblačila, na zabavo greš.« Tlesknil je s
prsti in prijetna svetloba je ovila Boža okoli telesa. V naslednjem trenutku se
je znašel v čudovitih belih oblačilih z majhno zaponko na pasu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">»Zdaj pa le pojdita,
Božiček. In svojo vas pozdravi!«</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">Jelen je zahrzal,
Olin je pomahal Božu, in spet sta divjala skozi noč. A tokrat mraza Božo ni
čutil prav nobenega. Oblačilca so žarela in oddajala toploto, ki je segala prav
do srca. Ko sta pridirjala v vas, so se vaščani z baklami v rokah ravno
odpravljali na iskalno akcijo. Veselje in kriki so ju pozdravili, in vroči
stiski in poljubi Bukovčeve družine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; font-size: 12pt; mso-ansi-language: SL;">»Kje si bil, lump?
Skoraj smo umrli od strahu! In le kaj imaš na sebi?« je med solzami hlipala mati.<br />
Med vaščani je zavladala tišina, Božo pa je tiho zlezel na vaški kamen, se
odkašljal in rekel:<br />
»Oprostita, mami in oči, in cela moja družina, da ste bili v skrbeh. In tudi ostali
vaščani, oprostite, da sem vam pokvaril praznik. Obljubim vam, da se kaj takega
nikoli več ne bo zgodilo. In zdaj bi se vam rad odkupil s prav posebno zgodbo,
tako, ki je še nikoli niste slišali.</span></p><br /><p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">*O SVETLINCIH – Zakaj še niste slišali zanje</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Od velikega mesta pelje<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>cesta v malo vas pod gorami. Za vasjo se do gozda vije potok, ob njem pa
teče kolovoz – snežno bel in prašen v poletnem soncu, pomladi in jeseni
razmočen v luže, ki polnijo globoke traktorske kolesnice, pozimi pa od njega
ostane komaj kakšna gaz, ki je ob straneh obsuta s snežnimi angelčki vseh
velikosti.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Tri ure hoda od roba gozda, sprva navzgor ob potoku, nato
pa desno še globlje v gozd ob manjšem studencu, ki ga ločje poleti varuje pred
vročim soncem, da nikdar ne presahne, stoje tri prastare bukve. Starejše so od
babice in od babičine babice in verjetno tudi od babice vseh babic. </span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Med srednjo bukvijo in tisto na<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>levi teče studenec, ki se med bukvami spremeni
v pravcato razmočeno močvaro, zato se z izjemo starih lovcev ljudje bukvam niso
nikoli bližali. Menda je nekaj vsiljivcev ostalo celo brez čevlja ali dveh, v
ljudskih spominu pa so bile bukve znane kot Starke, razmočena dolinica, vhod v
katero so zapirale, pa Stara Tesen, medtem ko se je studenca prijelo ime
Čmokač.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Čeprav je dolinica veljala za prav tako nerabno kot
Čmokač, ki je bil predaleč v gozdu, da bi tam napajali živino, njegovi bregovi
pa preveč močvirni – tam so rasli trepetlika, nekaj gabra, tenkorasle bukve in
ostareli jeseni– tej dolinici ni manjkalo življenja. Njenih prebivalcev
človeško oko namreč ne opazi prav hitro. In vendar je bila na koncu tesni
vasica.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Bila je to vas gozdnih svetlincev. Svetlinci niso palčki,
saj ne nosijo prišpičenih klobučkov, niti ne skrivajo pobeglih princes ali
rudarijo dragotin</span><span class="MsoCommentReference" style="font-family: courier;"><span lang="EN-GB" style="font-size: 8pt;">.</span></span><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;"> In nikar jih ne zmerjajte s škrati, saj te zgrbančene
beštije temnih gozdov pogosto nagajajo svetlincem in kalijo njihov gozdni mir,
kolikor ga še nismo skalili ljudje. Vseeno pa svetlini</span><span class="MsoCommentReference" style="font-family: courier;"><span lang="EN-GB" style="font-size: 8pt;"> C</span></span><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">enijo gorske
mandeljce, staroslavne in plemenite škrate, ki so se pred mnogimi leti tja
priselili iz dežel, kjer ljudje govorijo drugače od nas, najvišji vrhovi pa
nikoli ne izgubijo sneženega oklepa.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Svetlinci so še najbolj podobni drobnim ljudem, s svojimi
prifrknjenimi nosovi, s po dvema nogama in po dvema rokama. Veliki so le za
palec in okroglolični, kar jim dobro pristaja, nasmehe pa nosijo od enega uhlja
do drugega. Nosijo rjava in zelena platnena oblačila, njihove prsi in hrbte pa
krasijo pravi ali izvezeni listi dreves ali rastlin, odvisno od tega, kateri
družini pripadajo. Med znamenitejše družine spadajo Bezgovci in Jelšarji, a
tudi Hrastovci niso od muh. </span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Na nogah nosijo čeveljce iz pletenega ločja ali iz večjih
izdolbenih želodov, spet tretji hodijo po svetu bosonogi. Prava posebnost pa so
njihove glavice. Čeravno bi se vsi svetlinci tega sveta oblekli v enaka
oblačila in se pretvarjali, da so si enaki, bi njihove glavice pričale o
nasprotnem. V laseh, če jih po človeško nerodno tako poimenujemo, se namreč
bohotijo listi njihovih družinskih dreves in rastlin. Dokler so svetlinci še
otroci, jih prekrivajo nežno zeleno popje in brstiči, nato pa z leti listje
zori, postaja izrazitejše, večje in polnejše. Odraslim svetlincem tako služi
kot popolna krinka pred slabovidnimi človeškimi nerodami, ki z očmi brskajo za
gobami ali zelišči. Ko pa gozdni svetlin enkrat ostari, se njegovo listje
najprej bogato obarva, zažari v odtenkih zlatorumene in bakreno rdeče barve,
nato pa počasi izgublja liste, medtem ko vejice postajajo snežno bele. </span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Svetlini ljubijo svobodo in naravo bolj kot vse na svetu.
V Stari Tesni tako vsako leto ob prvem polnem Lunu jeseni, ki je svetlincem
najljubši, izmed vseh izberejo tri Prosvetline, ki vodijo vaške posle,
svetujejo in opominjajo skupnost na stare običaje, in kdaj pa kdaj posredujejo
v svetlinskih sporih. Teh ni veliko, a rekli smo že, da so mali junaki podobni
ljudem. Med prosvelinsko trojico je vedno en otrok, Prosvetlinček, ki ga iz
svojih vrst izberejo svetlinčki, ki še niso nabrali 27 let, nato Prosvetlin
izmed odraslih do 72 let, in še Prasvetlin, ki govori v imenu vseh tistih, ki
so že pri 127 letih prenehali šteti. <br />
<br />
Rojstnih dni svetlini ne praznujejo, praznujejo pa praznike svojih rastlin in
takrat so rajanja radostna in celo po človeških merilih glasna, kajti petja in
plesa ne manjka, kot tudi ne medene rose in čebeljega satja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-family: courier; mso-ansi-language: SL;">Prasvetlin je bil v časih teh pripovedi stari Bezgov, ali
Bêzgec, kot so ga radi klicali, vendar tega imena ni imel prav rad, odkar se je
prvič odpravil med ljudi in slišal, kako se ti velikani ob najmanjših prepirih
obkladajo s podobnim izrazom. Sicer se je Bezgovcev med svetlini držal ugled –
veljali so za modre in vešče v zdravilstvu, zato je iz njihovih vrst prihajalo
kar nekaj Prosvetlinov, počeli pa so še nekaj prav posebnega. Svoje prigode so
zapisovali in jih kdaj pa kdaj zaupali tudi dobrim ljudem in nekaj naslednjih
so mi povedali prav stari ljudje iz male vasi.</span><span style="font-family: "Times New Roman",serif; mso-ansi-language: SL;"><br />
<br style="mso-special-character: line-break;" />
<br style="mso-special-character: line-break;" />
</span></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span lang="EN-GB"> </span></p>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-63834085716197123272017-01-16T07:20:00.000+01:002017-01-16T07:45:40.737+01:00En kakav s prijaznostjo, prosim. Ali: Prijaznost je nič in vse.<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<i>Lepa beseda ni konj, </i><br />
<i>a je koze ne zmorejo,</i><br />
<i>mule mulijo bonton,</i><br />
<i>in osli z važnimi posli</i><br />
<i>rigajo mentolov bombon.</i><br />
<i>Prijaznost je lepa čednost.</i> (Ljubljana, 2017)<br />
<br />
<span style="background-color: seashell; color: purple;">Čednost -i </span><span style="background-color: seashell; color: purple;">ž</span><span style="background-color: seashell; color: purple;"> (</span><span style="background-color: seashell; color: purple; font-family: "lucida sans unicode";">ẹ́</span><span style="background-color: seashell; color: purple;">) </span><b style="background-color: seashell; color: purple;">1.</b><span style="background-color: seashell; color: purple;"> </span><span style="background-color: seashell; color: purple;">raba peša</span><span style="background-color: seashell; color: purple;"> </span><i style="background-color: seashell; color: purple;">dobra lastnost, krepost (SSKJ)</i><br />
<br />
Lepe besede premore slovenščina. Koliko čednosti je v njej. Kaj pa v njenih živih nosilcih? Koliko omike in kreposti še premorejo? Skoraj se zdi, da bi prenekateremu slovenceljnu prej moral pojasniti besedo prijaznost, kot pa čednost. Po pravici povedano se mi je najprej zdelo, da sem samo jaz siten. Težkokategorna sitnoba, ki je padla z Lune ali priletela iz 19. stoletja, in da zahtevam vsaj nekaj tako nemogočega kot lahkoten privzdigljaj klobuka ob srečanjih na ljubljanski promenadi s četrtinskim priklonom. In da sem sitem, vem sam. Mi dijaki povedo. Pa žena. A postajal sem vedno bolj pozoren na vzdihe prijateljev in znancev: <i>Uf, sem vesela, da me danes na uradu nihče ni ozmerjal... a veš, da sem se počutila prav neumno? Nekaj sem hotela vprašati, pa so me kar nakurili... Tisto kavico mi je prinesel tako oholo, da je skoraj prebila mizo, ne vem, kaj je bilo narobe. Joj, kar ne upam k zdravniku, me bo spet ozmerjal, da hodim, da mi nič takega ni. </i>Vrhunec vsega pa je bila žena, ki mi vsa navdušena pove, da je na nekem javnem uradu naletela na prav neverjetnega uslužbenca, ki ji je neskončno polepšal dan in da mu je skoraj odšla v bližnjo trgovino po eno žemljico v zahvalo.<i> Kaj pa je takega storil? </i>vprašam radovedno in glasno (Verjetno je pohvalil tvojo obleko, kar sem sam pozabil in si še vedno huda, dodam manj glasno<i>). No, v bistvu nič. Sploh nič posebnega, samo tako prijazen je bil! Celo pomagal mi je z vprašalnikom, ker nisem povsem vedela, kaj naj storim... </i><br />
V bistvu nič. In vse<br />
<i><br /></i>
Še sedaj ne vem, ali naj bom zgrožen ali prestrašen. Kam smo pririnili ta svet, ki ga tako ponosno oklicujemo za civiliziranega. Prijaznost uradnika za svetovanje in pomoč uporabniku nam je šokantna, nepoznana, nova. Internetno sporočilo s prijaznim uvodnim nagovorom in iskrenimi željami nenavadno (oziroma stisnjeno v črki LP, ker je lep pozdrav po metrskih klamfah preveč časovno potrošen). Nasmeh na ulici skorajda sumljiv. Ogovor tujca na vlaku - že odveč. <i>Kaj za vraga hoče od mene?! </i>Prvič sem tak odnos zasledil pred več kot desetletjem v "pošastnih mestih," kot jih rad imenujem; večmilijonskih stvorih, ki se počasi dušijo pod težo nejevolje, slabega zraka in premalo osebnega prostora. Prav zato sem se tako rad vračal nazaj v Slovenijo in njeno "nevelemestnost." A sedaj je pošast na domačem pragu. Sedi in laja v mimoidoče. In z vsakim laježem se razmnoži in preseli na pragove teh istih mimoidočih. Tam čaka, da začne tudi sama lajati. Ker drugega ne zna. A ko se tako divje krdelo naseli, ga je zelo težko obvladati ali izkoreniniti. Ulica za ulico postaja njihova, strah in nelagodje segata vse globlje. Za ušesi praskajo bolhe in tudi vogali najimenitnejših spomenikov človeštvu niso več varni pred lužami pasjih psovalcev.<br />
<br />
Kje se je zataknilo, ne vem. Težko rečem, da je prijaznost kot del človeka presahnila sama po sebi. Prijazni se ne rodimo, temveč <u>se prijaznosti naučimo</u>. Posebej natančno se spomnim trenutkov, če/ko slučajno na ulici ob srečanju znancev ali starejših oseb nisem bil spoštljiv in nisem prvi ali dovolj glasno pozdravil. Mati so mi, po materinski sveti dolžnosti, strogo napeli in mi po slovensko zabičali "Če kdaj od koga slišim, da moj sin ne pozdravlja ..." Staroslovensko vzgojo lahko bojda stisnemo v stavek: "Če boš padel, te bom še jaz, da se boš imel vsaj za kaj jokati." Neprijetno. A nič v primerjavi s staro mamo, s katero sva se potikala po podeželju, kjer se vsi poznajo ali so vsi vsaj v sorodu. Ona po babičino ni uporabljala groženj, temveč se je posluževala veliko bolj pretanjenih prijemov: namreč, neskončnih dobronamernih vzgojnih zgodb o "znancih", ki jih zmorejo le babice in ob katerih se srčni vnuki res srčno skesajo. Še sedaj ne vem, kateri pedagoški pristop je bil hujši, a mislim, da sta delovala in kar globoko zapisala vsaj glasni "Daaaan," ki me sedaj tako razveseli iz otroških ust. Na tem mestu me je nasmejala zgodba mojega sorodnika, ki je svoje potomstvo gnal na sprehod v posebej lep sončen dan. Nenadoma se jim približa urejena, malček preveč nadišavljena gospa. Po pravljično zadoni trikrat: <i>Dober dan! Dobel dan! Daaaaa!</i> Pari očk gledajo gospo, a ona spregleda ne le pare oči, temveč celotno družinico, kar se poštenemu človeku na osamljeni ulici kaj hitro zgodi, posebej, če te glasno pozdravi.<br />
"Oči, zakaj gospa teta ni nazaj pozdravila?"<br />
"Hm, ne vem, verjetno je gluha, pa ne sliši..."<br />
<br />
Verjetno se je v tistem trenutku zgodil biblični čudež, kajti gospa teta je - uslišala. In nato vzrojila, kot znajo samo gospe tete. <br />
<br />
"Kaj si pa mislite?! Kakšna nesramnost! Kaj govorite otroku!" <br />
"Pa mi vi povejte, kako naj pojasnim otrokom, ki jih učim, da se na ulici pozdravlja, vi pa ne ne odzdravite? Naj rečem, da ste nevzgojeni?"<br />
Gospa teta je bojda tu zajela zrak, kot gospe tete to rade počno, kadar se jim zgodi krivica, kakršne pa one <i>res še</i> niso doživele...<br />
<br />
Vzgoja omike postaja resničen problem, verjetno srž vsega. Naučiti otroka prijaznosti in potrpljenja v času, ko mu nikakor ni mogoče zagotoviti, da mu bo s prijaznostjo tudi povrnjeno. Ohraniti mirno kri in integriteto, ko nekdo vzorcev človeškega sobivanja ne spoštuje. S ponosno držo prestopati primer za primerom, ko nas življenje sli k vdaji in nesramnosti ter vpitju. Biti nesramen je veliko lažje. Vpiti je veliko bolj preprosto. Gledati vstran še bolj. <br />
<br />
Pred nekaj dnevi je moj sin glasno recitiral svoj "DAAAAAN" vsem po vrsti. Ljudem. Kužkom. Kandelabrom. A glede na to, da še ni napolnil dveh let, so mu tudi kandelabri odpustili. Neki starejši gospod se je celo zdrznil, se vrnil in ga ogovarjal celih deset minut, ker ga je nekdo ob 17. 30 prvič tistega dne pozdravil. Hid mi je bilo, za urejenega gospoda v letih, ki ga krasijo z dolžnim spoštovanjem in ko bi ga namesto palice morala podpirati naša omika. Je beseda <i>dober</i> res postala pretežka? Je očesni stik prehud? Vedno bolj opažam, da ignoranca boli. Raje vidim, da se namrgodiš ob pogledu name, kot pa da gledaš skozme kot nekakšen kozarec v vitrini. Ob ignoranci ljudje postajajo nevidni. In nevidni ljudje izginjajo. Kako hud konec je to.<br />
<br />
A tu ne gre govora le o mojih osebnih muhah. V zadnjem času opažam razbohotenje nespodobnih manir predvsem med ljudmi, ki so dolžni biti prijazni. DOLŽNI. Ker je to njihova naloga in ker so za delo z ljudmi celo plačani, pa naj so trikrat vstali na svojo levo nogo in kurje oko. Preden mi kdo oklesti jezik - ne pričakujem, da mi bo kdo po bojanovsko risal mavrice, med tem, ko plačujem že sedemnajsto položnico ta mesec, niti ne želim čokoladic ob vstopu v ordinacijo, kjer mi bodo odvzeli žolč: a nekaj osnovne prijaznosti ali vsaj profesionalno uradnost zagotovo. <br />
<br />
Tako me je prejšnji teden neka sestra v eni izmed ordinacij, kjer sem jih PO NJIHOVEM NAVODILU poskušal doklicati kar štiri dni zapored, po mojem prijaznem vprašanju po otroško precenila s pogledom in s karikiranim glasom nekoliko topoumno pribila: "A bejž ga no, fante, a lih teb' se nisem javla?? To pa zih, ker mi tvoja cifra ni všeč ..." Redko me nekdo utiša. Ona me je. Da bi raven pogovora ostala vsaj sprejemljiva, sem začel s hitrimi dihalnimi vajami za vaginalno rojstvo trojčkov, na kar se za menoj pojavita dva človeka, ki z ogorčenjem in "privzdignjenim" glasom sestri povesta, da tudi onadva že nekaj dni kličeta, in da tule nekaj ne bo v redu z njo ali pa telefonom. Ob napadu se je sestra začela umikati in jecljati, da nekaj ni v redu s telefoni, da je že tale fante nekaj omenjal ... In da bo takoj uredila.<br />
<br />
Kaj torej lahko sklepamo? Da je osornost bolj učinkovita od prijaznosti? Da le tarzansko merjenje moči pripelje do hitrih rezultatov, ki so pri dobrem in vestnem delavcu samoumevne, pa jih nihče ne opazi?? Naj bi jo še jaz napel, da nima nikogar za imenovati za fanteta, pa če me trikrat oceni na 16 let (pri čemer sem bil, mimogrede, starejši od nje, je pa res, morda skromen pripis, da leta zelo dobro skrivam. Tako mimogrede.). <br />
<br />
Delavcev, za katere je omika prva in sveta (ne)napisana dolžnost v opisu delovnih nalog, se tare povsod. Slovensko gostinstvo ima neizmeren potencial in že moj oče, ki je delal tudi kot profesionalni natakar, je dejal, da je samo prijazna postrežba bogata postrežba, pa čeprav je le burek na krožniku. Doživel sem že, da naju je z ženo strežaj po desetih minutah brskanja po internetu končno opazil, bil zdolgočasen in osoren, prinesel napačno naročilo in nato na koncu še navrgel, da nisva pustila napitnine. Oprostite, ampak tak ne zasluži niti osnovne plačila za svoje delo, naj se sliši še tako hudo. Ne le, da ni opravil namreč ni svojega dela (čisto tako, kot bi vas frizer postrigel samo na pol, drugo stran pa pustil v navijalkah, pri tem pa pričakoval, da še pridete) temveč zagotovil, da se stranka nikdar več ne vrne, z njo pa odidejo tudi njeni znanci in prijatelji. Torej je oškodoval delodajalca, ki ga plačuje, kar je sporno in v skrajnih primerih celo kaznivo. In Slovenci se imamo na področju storitev in uslug še marsičesa naučiti. Seveda pa bi moral biti nadpovprečen delavec nagrajen in plačan celo dvojno, če njegove roke zlatijo delo podjetja - a tudi tu se slovenska zgodba o dojemanju človeškega kapitala prepogosto prehitro zaključi.<br />
<br />
Težko je vedno držati sebe na vajetih. Pritiski rastejo, časi grmijo, hudo je na vsakem koraku. Sam imam dnevno pred seboj 150 mladih ljudi. Torej 300 njihovih staršev. Torej še enkrat toliko straih staršev ... Naj res sejem neprijaznost samo zato, ker sem slabo spal in mi je pred dvema dnevoma nekdo postregel kakav z obrazom zgrbane vrbe žalujke? A se zgodi. Šibkost je šibkost vseh. Na tem mestu se že sedaj opravičujem vsem za svoje živčne spodrsljaje in trenutke šibkosti, za grde poglede in celo žalitve, ki si jih niste zaslužili. Oprostite tej vrbi žalujki.<br />
<br />
Zato na tem mestu vsem pošiljam virtualni pozdrav, nasmeh in željo, da bi imeli lep dan. Ker je tako prav. In ker sedajle za mojim hrbtom stoji moja stara mama s pripravljeno pridigo.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjzSudqbYkC6n55N6tGupU8ZbwKtE1a_5UpNNelQrPY4Cn7xp9pM2Dedga9LKivrOR6-Qzm1VwoqEiOwPGrIWMYcFnr6tOFF4xt2dhF7Z8iCGGMC0kC6NG8m2W1oL51S-wOOj-XxCO6ZmQ/s1600/ga800207.gif" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="184" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjzSudqbYkC6n55N6tGupU8ZbwKtE1a_5UpNNelQrPY4Cn7xp9pM2Dedga9LKivrOR6-Qzm1VwoqEiOwPGrIWMYcFnr6tOFF4xt2dhF7Z8iCGGMC0kC6NG8m2W1oL51S-wOOj-XxCO6ZmQ/s640/ga800207.gif" width="640" /></a></div>
<br />
<br />
<div>
<br /></div>
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-47845296755893123082016-09-22T11:00:00.001+02:002019-01-24T10:05:32.396+01:00V šoli mora biti vse ODL: ODLično ali ODLočba<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Odl(5) nekoč lično<br />
okrasilo je tisto,<br />kar je odlično,<br />seveda le pravo,<br />ne tudi slično,<br />a zdaj je tako,<br />da je še blato užaljeno,<br />če ni zlato. (M. M.)<br />
<br />
Mami, saj je ocena 3, dobro, tudi dobra ne? Ne, če ni odlično, me ne zanima. Boš šla sama do učitelja ali naj grem jaz? <br />
<br />
Joj, sploh ne vem, kako bo naša nabrala dovolj točk za vpis? - Kakšnih točk? Mi smo mu pa odločbo "zrihtali"pa je. Kaj se bo fant sekiral....<br />
Nekje na Luni, 1970<br />
Tukaj in zdaj, 2016<br />
<br />
Kot učitelja jezika me starši osnovnošolcev vse večkrat tako, mimogrede, poprosijo za dodatne vaje za njihovega otroka. <i>Ima težave?</i> me zanima. <i>Mah, to ne, ima pa samo 4... Pa je eden redkih v razredu. Rad bi šel na gimnazijo, pa potrebuje točke. Saj razumeš? </i>Samo 4 ima. Prav dobro. Seveda se trudim razumeti. Tudi sam sem vedno ciljal le na najvišje ocene, a takrat nas je bilo takih le nekaj. Spomnim se osnovnošolske profesorice za zgodovino, ki smo se je vsi po malo bali, a tudi oboževali njene ure. Izza katedra je v rdečem lakastem usnju zagrmelo: "Petica je Rim!Vsi si želijo osvojiti Rima! A barbari ostanejo pred vrati..."<br />
<br />
<i> </i><br />
Rim, šolska petica, ni za vse. Vsaj nekoč ni bila. V neki raziskavi slovenskega šolstva sem našel podatek za učno uspešnost v 3. razredu OŠ iz mojega rojstnega 1987. Kljub mladosti učenčkov je bilo v razredu zgolj 29% odličnih, 33 % prav dobrih, 27% dobrih in celo 1% neupešnih. Zavrtimo kazalce dve desteletji naprej. Podobna raziskava iz leta 2006 je pokazala, da je v razredu osnovnih šol po kar 55% in več odličnjakov! Pri čemer nezadostni, zadostni in dobri skupaj ne tvorijo niti 15 %. In to je bilo leta 2006.<br />
<br />
Grški logiki bi torej zaključili, da je naše šolstvo očitno doživelo preporod, napredovalo v odličnosti, zahtevnosti, opismenjenosti ter povrglo nadotroke in nadljudi. Nietzsche živi! Živel slovenski narod, ki se bo kmalu sporazumeval z oddajanjem miselnih vibracij in premikal meje mogočega. Živel holivud!<br />
<br />
Seveda ni čisto tako. Ker ne bi rad slovenceljsko posploševal, naj za primer vzamem svoj predmet, angleščino. Zaradi omejitve vpisa v gimnazijskih programih naši dijaki prinesejo s seboj bogato doto petic in drugih bleščavih ocen. Ko sem pred kratkim delal statistiko prvopresopnikov dijaškega praga, je bilo v nekaterih mojih razredih celo več kot 3/4 vstopnih petic, nekaj štiric in morebiti dve trojki. Pa vseeno tak razred ob koncu pouka ni bil nič manj "Gausov" kot generacije poprej. Še več, petic je le za vzorec, pojavijo pa se tudi prenekateri popravni izpiti. Priznam, kvalitete svojega poučevanja ne morem jamčiti. Priznam, petica je petica. Na popravnih izpitih pa le nisem edini od aktiva. S popravnimi izpiti se soočata tudi kolega iz osnovne šole, s katerimi sem govoril pred tem zapisom. Kako je torej možno, da iste petice kar naenkrat sežejo vse od trojke do vrha, štirice pa celo do dvojke? Verjetno vsak petičnež torej le ni iz Rima, ampak tudi Ljubljane, Kamnika, Trbovelj in Malega Sela. Da ne govorim o sibirskem mrazu Vladivostoka. Pa brez zamere. <br />
<br />
Kritičnost ocenjevanja je vse hujši in hujši problem v svetu rahljanja in popuščanja vzorcev in tu ne gre le za šolstvo. Lovorika ni več nagrada redkim posameznikom, temveč povprečnina, glavarina za množico. Vse preradi ploskamo povprečnosti in hvalimo navidezne dosežke, ker se bojimo, da nesupehi naše otroke pohabijo in doživljensko zaznamujejo. <i>Vse</i> <i>je dobro. Naš je bil pa odličen 12. na šolskem tekmovanju iz zgodovine. Pa še na priprave ni hodil. Res jih je bilo samo 15, ampak tisti dan ga je nekaj glava bolela, sicer ima zelo rad zgodovino in te vojne. </i>Tema je bila: Barok na Slovenskem.<br />
<br />
Po drugi strani pa je v šoli za nakatere dobro le odlično, prenekatera osnovnošolska dvojka pa <i>Bejž, da te ne vidim</i>. V resnici z odličnostjo ni nič narobe, če izhaja iz dijaka in njegove želje in delavnosti. Še več, vsak Pedagog bo razprodal svojo dušo in vesolje, da mu pomaga priti do uspeha. A pozor. To vesolje se ne vrti okoli staršev, njihovih želja in ambicij. Sam imam s starši povečini dobre izkušnje, saj me podpirajo s svojo strogostjo in odločnostjo. Vesolja rdečih preprog, pravljičnih bitij in samorogov, po katerih naj bi se otroci kot samozadostni planeti sprehodili do svojih uspehov, pa v šoli nimajo in ne smejo imeti mesta. Ob prepogosto skromnih pričakovanjih, naš otrok kar naenkrat ni najboljši, najbolj opažen in zlat, kar naenkrat ga za vsak instant izdelek ne pohvalijo. Še več, grajan je za svojo lenobo in nedoseganje svojih zmožnosti. Šok. Groza. Superočetje na pomoč! Supermame k pishologu! Problem ni v otroku! Sistem ne deluje! Prikrojimo si sistem! Posebne prilagoditve! <br />
<br />
Porast otrok, ki se jim sistem mora podrejati, je vse več. Po podatkih psihologinje število učnih pogodb na naši šoli narašča zelo strmo, bližamo se celo 5 odstotkom, pri čemer gre za zelo dobro, priznano šolo. Kot učitelj, ki je kot prostovoljec delal z otroki s posebnimi potrebami (tako zaostankom v razvoju kot kroničnimi boleznimi) sem prepričan, da je usmerjanje teh otrok pomembno doprineslo k razvoju slovenskega šolstva in enakosti možnosti, ki je v Sloveniji uzakonjena. Eden temeljnih zakonov iz 2011 pravi, da so <br />
<br />
<i>"otroci s posebnimi potrebami otroci z motnjami v duševnem razvoju,
slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi
in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno
ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na
posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s
čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno
izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo
ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne
programe vzgoje in izobraževanja." (ZUOPP-1)</i><br />
<br />
Zakon je jasen. In jasen bom tudi sam. Nikjer ni navedeno, da gre za otroke, ki preprosto ne morejo sedeti pri miru, ker jim je doma vse dovoljeno in ne želijo priznavati avtoritete učitelja. Ta zakonik niti ne razglaša, da ima vsak otrok, ki ni navajen pisati s pisalom namesto drgnjenja pametnega telefončka, disleksijo. In ne, vaš otrok nima motenj v pozornosti, ker je žaljiv do sošolcev in učiteljev, in še manj verjetno je, da se je tak rodil. <i>Naš tak je</i>. Ker je vaš, potiho dodam.<br />
<br />
Pri teh diagnozah gre za resne, strokovne ugotovitve, ki ne smejo postati del vaškega interesa. Prav zato ta zakonik še najmanj predvideva zlorabo pravic in olajšano življenje lenobam in neresnežem. Zdi se, da je med nekaterimi starši pedagoška pogodba postala celo zmaga nad sistemom, saj sedaj otrok lahko piše vsa preverjanja dlje, slovnična pravilnost in lepopis nista pomembna, v šoli preprosto izostane, <i>ko se ne počuti</i>, in najpomembnejše, vpisal se bo, kamor bo pač hotel, čeprav je njegovo znanje na nivoju malošolca. Ponekod gre tako daleč, da učitelji donkihotovsko zamahnejo z roko, ga prepustijo sistemu, da ga na koncu šolanja izpljune in počakajo nove generacije. Učitelji bodo preživeli. Še vedno so. Toda kaj bo z večnim ovatirancem? Vkolikor ga ne bo zbledel v fakultetni odisejadi po treh prepisih in samoiskanju, bo hodil od delodajalca do delodajalca in jim razlagal, da ga včasih ne bo v službo, ker ima <i>slab dan in se pač ne počut</i>i. Morda bo delo raje dokončal drugič, ker so bili z družino na jadranju? Bo pojasnila, da ne more na pot, ker ima že tretjič ta mesec menstruacijo? Da ni razumela navodil, ker niso bila natisnjena zanjo s povečanim tiskom in na rumen papir, ker menja črki b in d? Bojim se, da bo hitro oD Belo.<br />
<br />
Slovenceljska modrost: "Če ni ODLično, bo ODLočba." je v škodo vsem. Prava odličnost počasi postaja vse bolj relativizirana, resne diagnoze pa naletijo na dvome in celo prezir. Pri tem pa so prikrajšani predvsem vsi tisti, ki jo res potrebujejo, po mojih izkušnjah pa je ti celo ne želijo, do zlorab ne prihaja. Imajo dovolj težav, da bi se ukvarjali še s tem. Zato apel:<br />
<br />
Bodimo zahtevni! Do otrok in do sebe. Samokritični in kritični! Pohvala in graja naj gresta z roko v roki. In prosim, ostanimo na tem planetu. <br />
<br />
<br />
<br />
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com9tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-48310836262657506492016-06-02T23:01:00.000+02:002016-06-05T21:37:45.130+02:00A lahko samo vržeš oko? Tako, na hitro?<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Haiku nekega vsakdanjega logika <br />
<br />
Vsak drug ima čas,<br />
da poskoči na ukaz -<br />
samo jaz - garač.<br />
<br />
Rentanje. Golo nagnusno nerganje. Ampak, bogme, tako prija na dušo. Celo tistim, ki je nimamo. Po vsej tej dolgi tišini se je spet nabralo in verjetno se že jutri posujem s pepelom in potuhnem v nek gluh neopazen kot. A ne danes.<br />
<br />
Zakaj ne? Ker sem danes že n x n na n-tič dobil serviran tisti znani stavek, ki je vsem, ki se ukvarjamo z jeziki, tako dobro poznan. <i>A lahko samo malo uč' gor vržeš? Saj ni potrebno veliko? Malo tako popravi ta vel'ke stvari.</i> Prevod tega znamenitega žargonskega stavka se glasi: Mi (prosim) prevedeš 20 strani besedila o heksacikloklorometanski plazmi in njenih polimorfnih spojinah pod reakcijskimi pogoji črne luknje ob prafaktoriranju na Higginsove delce? Do jutri? Ker, se res mudi! Aja, pa te peljem na eno kavico enkrat, ok? Uradni prevajalci so čisto bolani s cenami. Ker to ti <i>itak</i> znaš.<br />
<br />
Točno to. Znam. Pa tudi če ne znam, se bom potrudil, se naučil in ti v spletne roke izročil še vroče besedilo, ki mi bo vzelo vseh 6 ur spanca, popoldanski sprehod z družino, jutranjo kavo (ali kakav, ker kave ne pijem), 17 las na temenu in 8 na čelu ter 2,7 leti življenja, ker je bilo že slovensko besedilo tako zanič, da bi najraje vpisal tvoj študij, doktoriral namesto tebe in nato besedilo ponovno spisal in ga prevedel. A ključna besedna zveza pri tem je:<u> jaz znam,</u> ti pa ne. Jaz sem garal za to, da to znam. Jaz sem jež, ti pa ne. Jaz imam hruško, ti pa ne. Znam, ker sem se moral za to truditi in ker bi rad od tega živel. Ker je to moja intelektutalna last. Moja delavnica in stojnica obenem. Moja farma idej. Moja njiva. Moja trgovina in salon, pa čeprav vse skupaj skriva nerodno oplešena buča na koncu vratu. Takih nas je veliko. Vedno več. In vendar se moramo vedno bolj boriti za priznanje, za vrednost. <br />
<br />
Zdi se, da je kljub zakonodaji o intelektualni lastnini vse skupaj ostalo nekje v črkah in odstavkih, ki jih želijo ignorirati vsi (spomnimo se afere SAZAS), ker je tako lažje in predvsem, kot je rekel moj starejši sorodnik,<i> ker ti, mulec, nimaš ničesar pokazati</i>. <i>Nobenega izdelka. To sploh ni delo. Kaj sploh delaš? Neke jezike govoriš. Saj jaz tudi lahko naročim vodo v srbohrvaščini in gledam filme v angleščini.</i> (Super zate. Branje podnapisov je tvoj adut. "Srbohrvaščina" pa je, mimogrede, ostala v preteklosti, utopljena v <i>jedan kuzarac vude</i>, <i>moLim</i>.). Najprej sem hotel dobiti napad žolčne sluznice, a nato sem globoko vdihnil, se ustavil, se prežarčil izven telesa in se prepustil razimisleku. Saj je res. Čisto prav ima. Vsi mi, ki navidez NIČESAR nimamo pokazati, v tej družbi zelo težko branimo svojo vrednost. Ker tega materialistična družba ne priznava. Ker se zdi, da nimamo blaga za trženje. Ker to vsak zna. Učitelji. Jezikoslovci. Projektni delavci. Uradniki (oz. premetovalci papirja). Zgodovinarji (saj vsi poznamo zgodovino?!). Politologi. Politeisti. Poli salame. Pisuni in pisači, klamfači in rimači. (Kulturniki so tako ali tako zajedalske stenice na državnem proračunu. Vsak lahko pesmice klamfa in bi rad od tega rezal kruh. Delat naj gre, banda hudičeva!) <br />
<br />
Znanje je težko merljiva količina. Verjetno je zato ni v lestvici osnovnih fizikalnih količin skupaj s časom, maso in še čim. Zatakne se namreč predvsem pri enoti. Ta ima 88 enot znanja. Ta pa le 16. Kako bi to enoto sploh imenovali? Google je nedavno poskušal s <i>knol</i>-om (Kno-wledge), enoto znanja, avtorstva. Koncept se mi zdi zelo zanimiv, a tudi nemogoče izmuzljiv. Predvsem zato, ker ljudje nimajo prav nobenega občutka (kako naj ga sploh imajo), kolikšen trud je vložen, če tega ni mogoče prijeti, užiti, obesiti nekaj, se nanj usesti ali v njem umreti. Sam pogosto prevajam in tolmačim, a komentar, ki ga imam od vseh najraje je sledeč: <i>Saj ti imaš to hitro. Kaj kompliciraš, saj je besedilo že napisano, ti samo še prevedeš. </i>Smiselno, ne?<br />
<br />
Postavimo se v drugo situacijo. Na dom pokličete ploščičarja. Bi tudi njemu postregli s stavkom: <i>saj tole bo šlo čez noč ne? Saj ploščice že imaš, vezivo in fuge tudi, ti samo še skupaj zmečeš, pa je! </i>V čem za vraga tuzemskega je torej razlika? In zakaj se torej nihče (razen tihega obšankovskega besnenja) ne vtika v delo ploščičarja in njegovo ceno? Prevajalcu, tolmaču, napovedovalcu, nastopajočemu, učitelju, vojaku, zdravniku in še celi rajdi "neizdelkarjev" pa vsi servirajo svoje žolčne izpade in topoumna vprašanja. <br />
<br />
<i>Kaj, toliko hočete za povezovanje prireditve? Saj boste samo eno uro tu? </i>Znanka, odlična govornica in napovedovalka, razmišlja, da bi pustila to delo in začela izdelovati modne dodatke. Kot sama pravi, bi morda res bila le še ena v seriji Facebook samopromotorjev, a se vsaj za lastni zaslužek ne bi borila skoraj na vsaki fronti, ki jo sprejme. Predstavila mi je preprost izračun (gre za golo predstavitev in posplošitev v prid razmisleka): Res je, napovedovalec bo le eno uro opravljal delo (ki ga, ne pozabimo, nihče drug v dvorani ne bi želel). In nato zaslužil 400 evrov. A pri tem bo dober napovovalec prej vsaj 10 ur analiziral snov, 5 ur sestavljal vezno besedilo, se ga nadaljnih 5 ur učil na pamet, se pripeljal 3 ure prej na mesto in nato še oddelal svoje. Torej gre za 24 ur dela, za katerega je zaslužil, požrešneš, če je imel srečo (privzemimo, da ni ravno znana osebnost) okoli 400 EUR, ali drugače povedano 17 EUR na uro bruto. Ali še drugače povedano, okoli 12 EUR neto, pri čemer verjetno ne vodi prireditev vsak dan, in pri čemer si je moral sam kupiti drago obleko, ki je v resnici unifroma. <br />
<i> </i><br />
A ta enačba je le okrajšana oblika neke neskončno večje galaksije: Katera neznanka so torej še vsa leta študija zdravnikov, zobozdravnikov in ostalih težkokategornih poklicev? Zahtevnost dela? Odgovornost? Časovna komponenta? Naj se vrnem na svoj iskustveni primer, natančneje na naslovno vprašanje. Kolikšan hinavščina se skriva v njem! V prevodu (ah, besedne igre), <i>en uč</i>' pomeni: <i>Tu imam povzetek za diplomo, časa imam do včeraj, narejeno mora biti pa najbolje možno.</i> <br />Mhm. Torej naj jaz res opravim le tako, pavšalno, čez prst in na način poletne nevihte? Ne morem. Ker je to delo moj izkaz pred seboj in pred drugimi. Ker s tem sramotim sebe, če sem površen. In še več, mi res daješ to v pregled samo zato, da popravim nekaj osnovnih kričečih napak, ki bi jih našel tudi črkovalnik? Naj ti res prevedem samo osnovno? Kaj predlagaš? Naj prevedem le glagole? Vsak drugi samostalnik? Seveda ne! Od mene pričakuješ temeljito delo, saj je to<i> tvoja</i> diploma, <i>tvoj</i> izkaz pred svetom, in ne jedilnik tajske restavracije. Verjetno boš moj prevod zelo natančno prebral, iščoč napake. In nato mi ponudil kavico v zameno za nekaj ur dela. Ponovno, zakaj ne navržeš pečarju, da naj ploščice samo tako malo na hitro položi, ravo toliko, da ne bo pred banjo betona? Ali zidarju, da naj vam hišo tako malo skupaj vrže, da bodo vsaj okna in vrata pa kakša stopnica? Ali da naj frizer tu in tam malo pokosi, ostalo boš pa že sam? Ali vodovodarju, naj voda vsaj ob torkih teče po ceveh, ostalo pa ni važno? <br />
<br />
In vse to, čeprav se morda sploh ne poznava direktno. Ker si slišal nekje zame. Sam sem vedno v prvi vrsti, ko je potrebno prostovoljiti ali pomagati v stiski, a se na znance od znančevih znancev ne oziram nič več. Ker moram tudi jaz dati kruh na mizo. Ker tudi jaz plačujem položnice. In ker grem raje na sprehod sinom, kot da bi tebi, kdorkoli že pač si, v zadnjem popoldnevu reševal lenobo. Lahko pa se zmeniva in sva oba fer. Ali si obljubiva protiusluge. Rad imam protisuluge, često še rajši kot plačilo. Prave protiusluge. A kave, dragi neznanec, ne pijem. <br />
<br />
Kako je že rekla Svetlana Makarovič? Jaz sem jež. Ti pa ne. <a href="https://www.youtube.com/watch?v=RX0JFqbZiXg">Vsak te pes lahko pograbi, mene pa nobeden. </a><br />
<br />
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com18tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-33536880812639286572016-02-17T01:06:00.002+01:002016-02-17T10:45:51.738+01:00Življenjska podhranjenost in spletna debelost<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Ne govorite nam o knjigah,<br />
o astmatični represiji vas starcev.<br />
Na vaša jebena vrata izžgemo grafit<br />
z novimi zahtevami, našimi!<br />
Mi smo kingi. Mi sanjamo. Dreams, pa to!<br />
Itak ne bo služb. Ne bo matematke.<br />
Nočemo tišine brez hiperlinka na youtube.<br />
Internet macht frei.<br />
<br />
Totalna svoboda. Extaza!<br />
Neki, da se mormo učit<br />
pa sploh ni zanimiu<br />
uni pa dol padajo ob kupu kamna, pizda<br />
Sam po gu gu gu gu guglaš 😡 <br />
Carpe DIEM<br />
<br />
Klick Like Klick<br />
I, aj aj Lie-k. Lie-k. Kaj?<br />
K-lick lick lick<br />
svet se Sve-ti, zazna le kri-ti-ke.<br />
vi ste bli, zdej smo mi.<br />
Jedem das Seine. <i>(Leipzig, februar 2016)</i><br />
<br />
"Vsakemu svoje!" Globok glas. Pridigarska intonacija. Prsti, ustnice in nosnice napete. Vdih. Z wittemberške prižnice leta 1517 Martin Luther spreminja svet, zahteva prenovo, samozavedanje, izobrazbo vseh. Zahteva od vernikov, da si resnico preberejo sami in jo doumejo. Svari proti svetleči podobi malikovanja in samopromocije z denarnimi listiki in odpustki. Kliče po sprejemanju in Dunaj poziva, naj celo z divjimi Turki, ki so noreli in grabili tudi po slovenskih krajinah, ravnajo mirno in naj jih najprej poskušajo razumeti. Luther, mož beseda, da prevesti Koran v latinico. Da lahko spreminja takratno sedanjost, ljudem predava o preteklosti.<br />
<br />
Lutri obstajajo tudi danes. Njegovi ameriški črni različici je bilo ob rojstvu sicer v resnici ime Michael King, a je oče po obisku Nemčije stopil do svojega petletnega sina ter mu verjetno rekel: "Kralj si že, pa bodi še pameten," in mu spremenil ime. Jaz Luter ne bom nikoli. Menim, da nisem dovolj črn (čeprav me moji ameriški kolegi prepričujejo drugače), niti ne dovolj pameten, kaj šele strpen. Morda sem, če si dovolim to predrzno samoljubje, le razgledan na nekaj področjih. In to razgledanost danes še kako pogrešam pri mladih vseh starosti. Le-ta se je nekako polarno razmaknila: na tistih nekaj posameznikov, dragocenih kapljic, ki bi pridejo do zadnjega vprašanja pri kvizu Lepo je biti milijonar in ob tem z levo polovico možganov igrajo šah s Kasparovim, in na tiste ostale ljudi, ostalo vodo, no - Mrtvo morje.<br />
<br />
Včasih se je svet delil na dvoje pameti: izobražene/izučene in kmečkozdrave ljudi. Vsak je od prednikov svojega vrste prejel dovolj znanja, da je lahko preživel in nato izpolnjeval poslanstvo svoje prihodnosti. Če se to ni zgodilo, ga je tepla beraška palica. Informacije in znanje so bila dragocena dota in znano je, da so na primer na slovenskem vajenci pri mojstrih pogosto trdo garali po vse leto, da so zaslužili za <i>lon</i>, plačilo, kar je bil navadno par novih čevljev, srajc, nekaj orodja in nekaj malega plače v enkratnem znesku. Evropske sufražetke so žrtvovale svoja lastna biološka in družbena življenja za to, da so lahko desteletja kasneje vstopile v svet višjega šolanja in presegle status okrasnega inkubatorja z občasno vlogo nasmeška ob zavaljenem cigaretnem zadahu. Še pred petdesetimi leti na slovenskem mnogoteri župniki ženskam na vasi niso želeli zaupati, kako se izogniti večjemu številu otrok, čeprav so kondomi stopili na kranjsko že v ob začetku 20. stoletja. Informacije in znanje so odločale celo vojne mimo živih figuric na lepo izrisanem bojnem polju. Biti informiran je pomenilo biti v prednosti, biti močan, bogat. <br />
<br />
Prehod v novo tisočletje ohrani gonjo po informiranosti in elektronapravice služijo kot vezivo in nujni izum nove oblike modernega človeškega obstoja. Če so nekoč petletke slavile z <i>elektriko v vsako hišo</i> in je bila znamenje napredka kar najbolj opazna vtičnica (v primeru bosanskih vasi najraje kar na častnem mestu sredi bivalne sobe), je ta vtičnica v vorteks virtualnega obstoja E-ere telefonska napravica. Facebook, ki februarja letos praznuje 16 let obstoja, povezuje več kot milijardo ljudi, po podatkih nekaterih, pa naj bi se najbolj nadobudna mladež "priklapljala" na kar 5 minut ali manj in preverjala različne novice na gugol omrežjih.<br />
<br />
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
Kot učitelj sem lahko celo ponosen, da pri dijakih tako ni ozkega grla pri pretoku in izmenjavi podatkov in informacij... uf, tole pa težko pogoltnem (ozko grlo, kaj moremo). Ko se občasno med svojimi predavanji v želji po zgodovisnki vmeščenosti sprehajam (metaforično ali z resnimi koraki) po črevesju svetovne in domače zgodovine in geografije, naletim v večini <i>na precej prazen odziv </i>(z nekaj izjemami, kajpak). Dobro, vsak ima pravico do neznanja. A potem naletim na nezanimanje. Dobro, vsak ima pravico, da ne doživi manjšega orgazma ob omembi naslovčka "Velika depresija Združenih Držav v odnosu do ekonomske nestabilnosti Weimarske republike." A potem naletim na brezbrižnost. Tu, tu, pa ni več dobro. Še več, zelo nevarno je. Z besedami Mošeta Pijadeja: "Zgodovina se ponavlja in narod, ki ne pozna svoje prave zgodovine, tvega, da se mu ta ponovi tudi v najhujši obliki!" Ko sem povprašal dijake, od kod to nezanimanje, so mi navrgli štiri trditve, pri katerih v mojih primerih verjetno tiči srž problema, dali so mi misliti.<br />
<br /></div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
1. Starci (prfoksi, starši, sistem) mislimo, da je nekaj zanimivo, čeprav ni.</div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
2. Ne znamo vzpostaviti "energijsko bogatega in izključno vzpodbudnega okolja," ki ga potrebujejo za delovanje</div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
3. Aktualni podatki imajo prednost pred "zastaranimi".</div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
4. "Kdo pa to rab vedt./ A bom to še kdaj rabu?"</div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
<br /></div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
O vsakem bi bilo verjetno vredno dolgo pisati, vendar bom kratek. </div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
<br /></div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
Mladi in njihovi "stari" (tudi jaz - po ocenah nekaterih prvih letnikov imam 43 let, torej sem z eno nogo že v penziji.), pozabljate, da nikakor ni vse v življenju namenjeno "noro zanimivemu" - (to ob nezanimanju niti nima priložnosti postati, če smo že pri tem), kot tudi ne gre pri vsakem trenutku življenja za "instant Gardaland" (pa še tu vedno čakam na vsako vožnjo vsaj pol ure). <i>Živeti za danes</i> ima že v sami trditvi precej žalosten rok trajanja. A tu smo krivi predvsem starši in svet, v kakršnem se otroci vzpostavljajo. Postal je preveč polaren: preveč krut, selektiven, a hkrati preveč permisiven in nagrajujoč. Paziti je potrebno na vsako besedo, na vsako čustvo, na vsako sivo senco, ki bi se prikradla v osončje nežnih bitij, imanovanih otroci. Da bi jih obranili pred travmatičnim, jih držimo na skrajni oblazinjeni in spuščeni strani gugalnice: hitro menjavanje pozornosti, novi in novi užitki, odtujitev čakanja in potrpežljivosti. A ne pozabimo. Celo gugalnica je nezanimiva brez vzponov in padcev. Vsak dan videvam mnoge žive pričevalce, ki se izgubljajo že ob preprostejših izzivih, saj jim je nepogojeno življenje narekovalo postopno ukinjanje pričakovanja, zdrave potrpežljivosti in primernega truda.<br />
<br />
In začne se že zelo zgodaj. Spomnim se nekaj mater, ki so nama ves čas govorile, da je treba jok otroka za vsako mero preprečiti, sicer bo zapadel v doživljenjske travme in čustveno zaostalost. Oče in mama naj bi postala animatorja na ukaz. Neka gospa naju je celo spraševala, kako in če greva lahko sama na stranišče brez malega, ko pa ves ta čas tako joka in trpi. Ves ta čas? Saj ne prespiva v kopalnici? Dokler ta domači Disneyland lahko nadzorujemo s sladoledom, novo igračo in igricami na telefonu še gre. Kaj pa kasneje? <br />
<br />
Ni zastonj rek, da starši, ki nimajo več česa dati otrokom, začenjajo z odvzamanjem obveznosti. Če otroku ne morem več dati denarja, mu pa ni treba delati hišnih opravil. Spet se spirala zavrti v nevarno zamozadržno zanko. Vedno manj je truda, zato je tudi zadovoljstvo vedno bolj plehko, prazno, otroci pa težijo k temu, da bi bili zadovoljni in srečni. Še njegov zdolgočasen klik in skok na znanega vrstnika na spletu in slika v glavi najstnika je popolna - če ni vsak dan 1000 boljši od prejšnjega, je nekaj narobe. In "ta stara dva" čist bedna. Ni iz trte izvita preprosta enačba H. J. Browna, naj straši dajo svojemu otroku dvakrat več časa, kot so nameravali, in potrošijo zanj dvakrat manj denarja (po lastnih izkušnjah je to zelo težko). Zdi se mi pomembno, da mladi dovolj zgodaj dojamejo, da življenje ni rastoča premica v presežnih vrednostih, temveč nepravilna sinusoida, pri kateri povprečnica, upamo, riše črto čim višje nad pozitivno ničlo ali pa vsaj na ničli. Tako dojemanje omogoči tudi zdrav partnerski odnos, ki je dolgotrajen, namesto novih in novih zaljubljenosti, ki trajajo le, dokler je - kot poje Josipa Lisac - magla svuda, magla oko nas. Za srečo je nujno delo, trud, načelna merila - a hkrati spodbudno, spoštljivo okolje, ki nudi odoporo,skoke v neverjetno višino sreče.</div>
<div class="art-PostHeader" style="text-align: left;">
<br /></div>
In morda še o tretji točki. Prenasičenost s podatki tipa<i> o kom ali o očem je kdo je koga s kom ali s čim pri kom ali pri čem</i> ustvarjajo pri mladih lažno podobo o obveščenosti (da ne govorimo o odvisnosti od nje). <i>Koncept obveščenosti za lažje premagovanje življenskih izzivov</i> je zamenjal koncept <i>obveščenosti za nujnost obstoja javne podobe posameznika</i> (nekakšen<i> personal update</i>, saj je osebnost na netu postala podrejena spletnim pravilom, pri nekaterih pa že zamenjuje njivo realno predstavnost), ki ga potrošniški kapitalizem uspešno izvaja, razpreda in celo izsliljuje. Gre za podatke, ki so lahko pridobljivi, hitri, spremenjivi, lahko prilagodljvi in mikavni za lastno samopodobo. A hrati tudi minljivi, ponovljivi in brez poglobljene vrednosti, česar se mladi na neki ravni gotovo zavejo slej kot prej. Človek je po naravi iznajdljivo bitje (leno ni najboljša beseda, čeprav nedvomno pogosto na mestu), zato je izbira mladih povsem naravna in logična (prebiranje socialnih omrežij v primerjavi z napornim in suhoparnim učenjem), a hkrati tudi obremenjujoča in pohabljujoča, če je je omejena le na prvo. V najbolj osnovnem smislu mlade nevede zasiči in obremeni njihove zmožnosti. Ob nenehnem trudu za njihovo nujno sinhronost s svetom jim zmanjka časa in moči/želje, da bi razvijali in raziskovali svojo diahronost, ki pa je zaradi svoje narave (bolj kot za preteklost) ključna za njihovo prihodnost.<br />
<br />
V tem smislu predvsem ne zmorejo (kot mi nismo zmogli) uvideti vrednosti znanja, ki ga pridobivajo. Rastejo v svetu cen in enačajev. Koliko evrov prinese koliko izdelkov, koliko všečkov koliko priljubljenosti. Koliko pa prinesejo mučne ure učenja o nekem Lutru in kotnih funkcijah? Priznam, ne vemo odgovora in prav lahko je, da je direkten odgovor nič, vsekakor pa ni negativen, kot dojemajo mnogi (izgubljam čas, izgubljam energijo, torej delam minus na svojem mladosntme življenjskem računu). Mislim, da se moramo ponovno vprašati, kako osmišljati znanje in splošno razgledanost. Kako približati pomembnost mišljenja in logičnih povezav. Kako predstaviti suverenega in kritičenga individiumma za nekaj, česar tudi Maestro ne more kupiti.Odgovor morda leži prav v diahronosti kot vrednoti.<br />
<br />
Hkrati se mi dozdeva, da nisem predaleč od resnice, če rečem, da se mladi spopadajo z novo obliko podhranjenosti - podhranjenosti z nizko hranilno vsebnostjo pomembnih vsebin, podatkov, informacij in znanj, ki gradijo celovito osebnost z veščinami, ki omogočajo samoizpolnitev in duhovni napredek. Gre za podhranjenost spominov, ki iz nas delajo ljudi (in tudi spomin je stvar preteklosti). Namesto kritičnih sit, se ljudje vse bolj pospešeno oklepajo "instant internetne hitre hrane", novic, ki so prazne, izmišljene, za svet povsem nepomembne. Kako lahko portali novic na naslovnici kot enakovredne objavijo novice o pokolih v Siriji in dejstvo, da je nek najstniški idol dobil novo tetovažo? Čisto preprosto, ker bo slednja novica berjetno zadela mlajše z veliko večjo čutsveno sliko, kot bi prva morala nas starejše. Nismo vzor. Še več, spletni "junk" kmalu ustvarjmo tudi sami, pa čeprav se zavedamo in glasno razglašamo, da je odvečen in škodljiv. Trudimo se za spletni ideal, a kot vsi ustvarjamo internetno debelost in se proti njej spet borimo, življenje v realnem svetu pa mineva ter se izgublja v množici praznorečij in škodljivih tokov.<br />
<br />
Res je, edini čas, ki ga lahko živimo je sedanjost. A le, če se zavedamo preteklosti, tvorimo spomine, in smo z notrajnim očesom vsaj malček obrnjeni k prihodnosti. V nasprotnem primeru je čisto vseeno, če smo rojeni kot muhe enodnevnice ali lišaj. Teh pa je že na slovenski estradi dovolj.<br />
<br />
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-71131049995448213922015-10-31T22:35:00.002+01:002015-11-02T19:58:29.165+01:00Ne hodite k njim, bedaki! ali Dan, ko dama Evropa pogleda v ogledalo <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><br />
<!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>EN-US</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:ApplyBreakingRules/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0in 5.4pt 0in 5.4pt;
mso-para-margin-top:0in;
mso-para-margin-right:0in;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0in;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}
</style>
<![endif]-->
<br />
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]-->
<br />
<div class="MsoNormal">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"></span></b><span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"></span><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Ne hodite k njim</span></i>, bedaki,</div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">
kaj nimate svojih tegob zadosti,<br />
dejali vaško vaški so veljaki.<br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne hodite tu</i>, gospod,<br />
tu je le za »one, no saj veste,«<br />
me s travnika umakne policist.<br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne hodite jim preblizu</i>, vi, mladič, <br />
opozori me pravoverna ženska z masko,<br />
kužni so, garjavi, iz oči jim zre hudič!<br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne hodite k nam</i>, umazanci,<br />
bruha iz pristrane srenje kimavcev,<br />
ki sebe imenujejo Ljudje.<br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">»Ne hodite tako ponosno</i>, you,<br />
obraze k tlom in v blatno lužo!«<br />
kriči snemalec in ekipa z njim.<br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne hodite </i>in se ne premikajte!<br />
besni vojak z zariplim mitraljezom,<br />
ki uvaja <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>»peace and order«...<br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne hodite do ograj kovanih, </i>ja? <span style="mso-spacerun: yes;"> </span><br />
Ne delite hrane, dokler ne vemo,<br />
česar ne vemo in ko izvemo! <span style="mso-spacerun: yes;"> </span><br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne hodite več po obleke zanje</i>, vsi, <br />
za danes smo dovolj razdali,<br />
je reklo iz globine centra pomoči.<br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne hodite do otrok potrti</i>, atek,<br />
spodbudi me vodja hrane in oblek,<br />
stisne čokoladic vrečko in bombonov pest. <br />
<br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne hodite! Slišite?! Ne hodite!<br />
</i>Sploh se ne premikaj, svet!<br />
Prav zares postoj in se ne gani,<br />
človek, bratski ali <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>tuj, <br />
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">ne hodi, pravim, in se sramuj</i>!</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /> Dobova, 30. 10.
2015</span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>EN-US</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:ApplyBreakingRules/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0in 5.4pt 0in 5.4pt;
mso-para-margin-top:0in;
mso-para-margin-right:0in;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0in;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}
</style>
<![endif]--><br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Zasičeni smo. Z begunci in brez njih. Večina ljudi brez njih. Le malo ljudi se zaveda, da se prišleki ne valijo preko Slovenije kot ciklon, temveč jih celo domačini, ki živijo blizu, vidijo le od daleč po cestah in travnikih - poteh, ki se jim stara dama Evropa želi odpovedati kakor krčnim venam na nogi, preden stopijo v pljuča in srce in ki kvarijo njen nališpan videz. <br /> </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Od kod torej ljudem toliko besa, agonije pa tudi podpore, spodbud, klicev po pomoči? Socialna omrežja se utapljajo v populističnih objavah, naša pošta, spletna in papirna, se seseda ob "izvedenjskih" mnenjih in doktorskih dizertacijah tistih, ki napovedujejo ragnarok z muslimanskim koncem starega sveta in topoumno navajajo iztrgane citate posameznih izjav in statistik. Dejstvo je, da se stara Evropa spreminja - spremenila se je že tisočkrat poprej, le težko si je priznati, da se spreminja z velikimi koraki tudi sedaj. Še posebej, če nas pri tem opominja, da niti naša imovina niti naš mir nista večna ali zapisana v kamen. Nekoč davno so Evropo poselili. Nato smo Evropo poselili poganski prišleki izza Jutrovega Karpata in zabrisali sledi za prvimi. Nekaj stoletij kasneje so Evropo pokristjanili z nežnostjo starega mizarja. Evropi so risali, rezali in izžigali meje. Iz Evrope smo odhajali z meči in se vračali z zlatom. Evropa je gorela. Evropa je grmela. In Evropa spet bobni - pod stopali novih prišlekov. Vam je znano? To površno okostje človeške sekunde na Stari Celini lahko obleče vsak slovenski srednješolec. In vendar ljudje kriče: "Vse se bo spremenilo in nič ne bo tako, kot bi moralo biti!" <br /><br />Kot prostvoljec sem </span><span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">s prišleki </span><span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">zaenkrat preživel premalo časa, a dovolj, da sem jih doživel in začrtal svoje mnenje. Skupaj s francoskim prijateljem sva se odpravila v Dobovo ob predhodnji najavi. Kaj ni spodbudno, da je kljub 24-urni potrebi po prostovoljcih na toliko žariščih še vedno dovolj tistih, ki jim ni vseeno? In ne drži, da se z njimi trudimo le osamljeni Slovenci brez pomoči Evrope.<i> Lingua franca</i> našega 12-urnega delavnika je bila angleščina, saj smo se v usklajenem plesu na ritem prihajanja in odhajanja ljudi vrteli domačini, Francozi, neumorni Čehi, Madžari, Hrvatje, Srbi... Na lastne stroške sta priletela tudi španka in Američan iz Washingtona. Ko sem ga vprašal, zakaj se je odpravil na to dolgo pot, mi je odgovoril preprosto: "They are humans. I am a human. I could watch some more TV but I'd rather be here." <br /><br />Opazil sem, da so bili "severnjaki" v svojih pričakovanjih v kulturni prednosti - njihova podoba begunca jih ni zavedla, kot marsikatero slovensko prostovoljko starejšega letnika, ki glasno poroča in vije roke po lokalnih časopsih. Starejša gospa mi je je navrgla, da že leta dela za lokalno dobrodelno organizacijo, ampak tako nehvaležnih ljudi pa še ni spoznala. Da jim deli celo po 3 ali 4 kose kruha, je rekla, oni pa nobene ponižnosti, nobenih boječih oči. Slovenci imajo v misli zapisane balkanske begunce obubožanih vasi, ki jih je vojna prsilila v nenaden beg in ki so bežali goli, brez priprav, brez prihrankov. Pri tem pozabljajo, da sirski ubežniki izhajajo iz ene nekoč najbolj naprednih držav Orienta, kjer jim sekularizacija ni bila tuja niti ne zahodnjaške trgovine in blagovne znamke. Za na pot so oblekli najboljša oblačila (človek najprej rešuje tisto najbolj vredno) ter svoj denar in vezi s svetom. Povejte mi, koliko ljudi bi ob grožnji v Evropi odvrglo pametni telefon in se obsodilo na informacijski mrk in možnost, da v državi, ki nima enake niti pisave, svoje mnogoštevilne družine ne najdete več? Nihče. Koliko ljudi bi bežalo v pižami in trenirki, če bi se vihra priravljala kar nekaj dni? In koliko takih ljudi, ki so živeli lagodno, bi vriskalo ob isti konzervirani hrani in belem kruhu, ki pohablja prebavo in telesu ne daje moči, da bi se ogrelo? "Potem pa že niso dovolj lačni..." Kaj bi morali stradati, da bomo mi lahko igrali superjunake in mesije ob poti? Ne hodite mednje, če bi radi gledali ponižane obraze. Njihove oči žare. Njihove oči gledajo v oči. In če vidite begunca s telefonom, bodite veseli zanj. On bo vsaj našel svojo mamo, očeta, otroke. <br /> <br />Zatem se je potrebno zavedati, da med njimi niso le Sirci, temeč je ogromno tudi Afganistancev, Irancev, pa Makedoncev, Kosovčanov, Albancev. Raznoliki migrantje so se v upanju,da jih reka ljudi ponese v boljše kraje, kamor zaradi omejitev ne morejo, pripravljeni odpovedati svoji identiteti, da bi lahko svoje novo ime zapisali na seznam uspešnih prosilcev za azil. Mešanica jezikov in kultur seveda porodi svoja trenja. Prevajalec sirščine je bil ob afganistancih povsem nemočen, zato so se med slednjimi vneli strah, nemir in nelagodje. <i>Moje priličenje ni uspelo. Nisem na listi "željenih." Nihče ne govori mojega jezika, niti uradna lica ne. Koliko časa bo še minilo, preden nas polovijo in vrnejo</i>! <i>Okrepiti si je potrebno svoje mesto v tej slučajni skupnosti.</i> Do sprejemenja ne pride niti med njimi, pa čeprav človeška logika narekuje nujno strpnost. Najbolj prepoznaven znak so seveda družinske vrednote. Med tem, ko so sirski moški odeje nabirali za svoje otroke, so jih moški iz vzhodnejših držav le zase, ženske in otroci so ostali bosopeti. Slovenske žene se križajo. A tako je. Kot je nekoč slovenski gospodar jedel klobaso in meso vse dokler se ni nasitil. Nato so jedle ženske in kar je ostalo, otroci. Kdo nam bo sodil?<br /><br />Kulturna pričakovanja nas omejujejo in v nas razpredajo predsodke. Časnike polnijo slike umazanih šotirišč in navlake, ki ni vredna človeka. A vsakdo, ki je vsaj malo potoval južneje od Grčije ve, da so plastične smeti za njih nekaj novega. Maroko se utaplja v plastičnih vrečkah. Države južnega sredozemlja šele ugotavljajo, da je to problem, ki je začel uničevati njihova bivalna okolja. Ločevanje odpadkov je v naši "presvitli" Sloveniji začelo dobro delovati šele z grožnjami o visokih kaznih. Kako torej od vseh teh pribežnikov pričakovati, da se bodo ob umazanih, tedne neumitih telesih ukvarali še s čistočo, ki jo puščajo novim prišlekom, pri čemer imajo nekateri samo eno kos oblačila? Težko je to sprejeti, a te ljudi vleče cilj, vmesne postojanke so le nekaj, kar mora miniti in bo pozabljeno. </span><span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">In seveda! Posploševanja so virus nestrpnih. V taboru so
nam pomagali begunci, nekaj jih je celo prebiralo še uporabno hrano in
izdeleke in nam jih razvrščalo za nadaljnje valove</span><span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">... Tudi sam sem najtežje sprejel nemarnost do okolja, saj sem po naravi zelo čistečen (tečen po čistobi). Kako prav je bilo meni, čistunu, ko sem stopil v enega od bivalnih šotorov in se prvič srečal s problematiko begunstva od blizu. Najbolj destiliran vonj po človeškem dreku. Besede izloček ali fekalije bi bile preveč omiljene. Zdelo se mi je, da sem stopil v greznico velemesta, se začel dušiti in pobegnil na zrak. Kako lahko kaj takega človek ustvari? Kako sam sebi lahko zastruplja vodnjak? A tu ne gre za željena dejanja. Tu ne gre za načrtnost, ta razumskost. Tu gre za preživetje, ki ga nevedno a prezirljivo spremlja Evropejec iz čiste posteljnine, čistih oblek, vroče juhe in doma. <br /><br />Lahko bi se razpisal o pomanjkljivi logistiki in o nervoznih možeh oblasti, ki vihte svoje pendreke in povzdigujejo glasove, da bi dosegli mir in vsaj nekaj reda. A lahko bi pisal tudi o zelo dovršenih sistemih razdeljevanja oblek, izvrstnih zdravnikih in večdnevnih izmenah teh istih mož postave, ki se spopadajo s silovitimi valovi, ki so vsakič novi in vsakič ravno tako sipki kot poprej in te kot vsak val spomaknejo tako ob prihodu kot tudi odhodu. V vsakem primeru bi namesto realne slike opisoval le en dan v življenju enega izmed mnogih centrov in to bi bilo, če drugega ne, krivično. Zato naj tu zapišem, da ti centri niso le gojišča žalovanja in uničene človeškosti. Ste se kdaj vprašali, kako dva platoja (okoli 6000?) ustekleničenih vod prenesti v 100 metrov oddaljeno skladišče, pri čemer ti dajo 15 minut? Človeške verige, ki so nastajale, so postale prave male igralnice nas prostovoljcev pod odprtim nebom in jesenskim soncem. Podajanje plastenk so dovršile petje, medjezikovne igre in pravcati športni manevri, ki so poželi vsesplošno navdušenje in željo po soudeeležbi, da smo proti koncu delali celo ovinke in verigo podalješevali, da je vsak lahko postal členek človeške vrvi, ene žile, ki prenaša vodo, vodo preživetja. Za trenutek taborišče okoli nas ni obstajalo. Za trenutek smo gradili Novo Evropo.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Novi ljudje prihajajo na obe strani kovanih orgaj. Novi prostovoljci in novi prišleki. Slednjih še nekaj časa ne bo zmanjkalo in le upam lahko, da tudi prvih ne. Ne vem, kaj se bo zgodilo, in kakšen obraz bo v ogledalu prihodnosti uzrla dama Evropa. Vem pa, da me tarejo skrbi. Pa ne odpadki. Niti zamaščeni komentarji slovenceljnov in drugih izgovorov za vrhunec stvarstva. Spremljati begunce na njihovi poti ni lahko, a vseeno je razdalja preko naše države kratka. Koliko Slovenij bi umestili v njihovo do sedaj prehojeno pot! In koliko Slovenij bi lahko utopili v Sredozemskem morju, ki so ga morali prečkati. A ne gre za to. Ti ljudje potujejo v svoje sanje. Beseda Germany za njih pomeni rešitev, mleko in med. Ko sem se pogovarjal z nekaj izmed njih, so mi skorajada vsi povedali, da bo <i>there all different</i>, <i>mister,</i> tam je bogastva in miru za vse. Mi jamramo, ker smo njihova prehodna točka. In ker je nekaj izgredov in peščica požganih šotorov. Le mislim si lahko, kaj se bo zgodilo, ko bo skoraj milijon ljudi pripotovalo v Nemčijo in se bo zlata pravljica sesula. Ko bo pot končana. Ko bo vsa pot, Iluvatar ne daj, zaman. Ko se navdušenje umakne žalosti, obupu in besu. In ko ta bes zbudi še večji bes tistih, ki že ves čas s prstom kažejo nanje. Ko bo stala besna množica drugi besni množici nasproti in bo nad mesto prišla zima. In ko bo le ena stran imela politično moč. Kot se je to že nekoč zgodilo. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br />Teh časov me je strah. Zato srčno, res srčno čakam pomlad. <br /> </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"> </span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"> </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /> <br /> </span></div>
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-18700438681009460622015-02-18T20:32:00.001+01:002015-02-19T11:14:45.282+01:00Otroci odpuščajo. Stokrat in zopet in znova. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Tvoji očesi, tvoj obraz.<br />
Tvoj smeh kristalna jama<br />
v odmevu sladkem mine čas.<br />
<br />
Hrbet, teme v megli,<br />
stegujem se, glas medli,<br />
spomin. Praznina. Naj boli? (2014-2015)<br />
<br />
Leto me je prehitelo. Pa ne le eno, dve, verjetno. Počasi si začenjam priznavati, da preprosto ne zmorem vegetativne delitve in da je imel Newton z vsemi svojimi rojaki prav, ko je blebetal nekaj o snovi in fizikalnih zakonih. Preden odblebetam še sam, naj se vam zahvalim za potrpežljivost in kar nekaj žolčnih krc po mailu. Kljub temu, da je bilo z moje strani videti, da sem se pridružil Klubu 27, mi spletna statistika vseskozi javlja, da se vračate na mesto zločina. Hvala. Odločil sem se, da moram vsaj poskusiti z obuditvijo, preden me v nekaj dnevih ali morda celo trenutkih življenje zavrti na najbolj divjo od vseh poti. Potomec moj, čakam te.<br />
<br />
Strah me je, priznam. <br />
Pa ne tega, da ne bi znal prijeti majcenega bitjeca, čeprav sem nadvse neroden in se ne dotikam ničesar, česar ne bi mogel poplačati, če bi mi padlo iz rok. Otroci so ustvarjeni za nove starše in njihove okornosti. Evolucija je že vedela, kaj počne, ko ni zarasla kosti na glavah, matere pa so ji v ključnih trenutkih za to fleksibilnost že kako hvaležne. Ne bojim se neprespanih noči. Za razliko od nekaterih sem na fakulteti namreč študiral in so mi poznane (no, ne čisto zares, ker sem s študijem začenjal ob 5. uri zjutraj). Seveda bi bilo izvrstno, če bi se dete ob 20.00 blagovolilo podati na sprehod s Palčkom Zaspančkom po Zlatotihem kraljestvu in tam ostalo nekje do atijevih 7.00, ko bi me z nasmeškom pospremilo v službo, a kaj, ko se je Mati Narava odločila, da mora deca rasti in zato jesti vedno in povsod. <br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg9E3YV1cJOc69UEqfLxt0z3-AMADG16_K4ZJKO1_-kHk_5GsIdapSqaO0TfwJKVHIJfB9MI9dwap_U74fqw1WZGpwkP9iL2pXUxRsrhJVXmPsZ-Kv6dDe6C6-ooENx8E5r6nrkGC_ODE8/s1600/Quotation-Kaui-Hart-Hemmings-parenting-fear-good-parent-Meetville-Quotes-33901.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg9E3YV1cJOc69UEqfLxt0z3-AMADG16_K4ZJKO1_-kHk_5GsIdapSqaO0TfwJKVHIJfB9MI9dwap_U74fqw1WZGpwkP9iL2pXUxRsrhJVXmPsZ-Kv6dDe6C6-ooENx8E5r6nrkGC_ODE8/s1600/Quotation-Kaui-Hart-Hemmings-parenting-fear-good-parent-Meetville-Quotes-33901.jpg" height="218" width="320" /></a></div>
<br />
Ni me strah, da bi otrok trpel pomanjkanje, za kar sem neizmerno hvaležen. Če bodo Sojenice kukale na nas, bo znal smučati, poznal bo topel objem morja in hlad gora. Slikal se bo pred Buckinghamsko palačo in s sošolci skrivoma pljuval z Eiffelovega stolpa. Nemara ga bo celo pod jelko kaj pričakalo. Nekoč sem v naivni mladostni zagnanosti upal, da bom z leti dela v šolstvu ob pogledu na različne tegobe otrok postal vsaj malo imun in me ne bo več tako strlo in razžalostilo, kako krivično je pogača deljena. Še dobro, da sem se motil. Neobčutljiv človek nima v šoli kaj delati, še v življenju komaj kaj.<br />
<br />
Ni me strah, da otroka ne bi imel kdo ljubiti, če bi se meni kaj zgodilo. Imam neverjetno partnerko, ki je verjetno bila mama, preden je bila dekle. Le nekaj dni je še do najlepšega joka, pa sem trenutno sam, ker se je odpravila na desetkilometrski sprehod, "da se malo pretegne", po tem, ko je dodobra prevetrila stanovanje, skuhala kosilo in pomila vsa okna. Čeprav moram priznati, da je danes skorajda malo pojamrala, da se malo težje sklanja "zadnje čase". Ne vem, morda ima nenavadna vzpetina v velikosti Šmarne gore kaj pri tem. Morda. <br />
<br />
Ni me strah, da ne bi imel bratrancev, sestričen, tet in stricev. Že sedaj ga/jo pričakujejo in govorijo o njem, kot da bi sedel sredi njih in jim metal rokice nekam pod nos. <br />
<br />
Ni me strah za otroške strgane hlače, palačinke in počitnice. Najini straši se nove vloge veselijo, tast in tašča pa sta v svoji nona-in-nono dobroti že dodobra izurjena. Moja stara mama pa tako ali tako pravi, da bo končno dobila nov čin, čin prababice, ki ga je z mojim rojstvom dobila njena mama, in bo tako pravici in vsem družinskim postavam zadoščeno. Prav tako mi je že zagotovila, da sicer že malo težje poskrbi za vse, ampak za moje se bo pa že potrudila, da popravki kakšen moj kiks. Hvala Iluvatarju. <br />
<br />
Ni me strah porodne izkušnje. Očetje mi pravijo, da bi marsikdo raje
prvi del preskočil, a drugi del odtehta vse. To mi je povsem dovolj. Sicer pa nam je Sestra Gordana tako ali tako na prvi uri za starše povedala: "Vaša vloga, očetje, je da ste tam, podpirate svoje dame. In da ste tiho. To je vse." To je vse in največ.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://ytimg.googleusercontent.com/vi/B32yjbCSVpU/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="http://www.youtube.com/embed/B32yjbCSVpU?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<br />
<br />
Česa me je torej strah? Neskončno, nadbožje, nadvečnoin nadčlovečno? Izgubiti svojega otroka. Biti oče ali mama ni biološka vloga, je družbena. Ati, atek, atko, oči (fuj), fotr, fotko... osladno in zlajnano, pa vendar - to je najlepši naziv, ki ga lahko življenje prinese. Gledal sem biološke očete, tudi svojega, ki so povsem zavozili in v luči tega trpeli do samega konca. Nekoliko me miri dejstvo, da otroci niso naša last - so nam le na posodo, dokler jih ovija nezrelost in ranljivost, potlej pa pa morajo stran, da se lahko krog ponovno začne. In ko se to zgodi - šele takrat!, se izkaže, ali je bilo delo očeta ali mame dobro opravljeno. Se vrnejo tudi, ko niso zmačkani, utrujeni, žalostni ali pokakani? Nas pokličejo tudi, ko imajo denar za bencin in svoj avto in jih ni potrebno hoditi iskat nekam v Dalmacijo, ker so jih vrgli iz avtokampa? So ponosni na starše? <br />
<br />
Naučil sem se, da človek v življenju ne more upati, da bo ves čas z ljudmi, ki jih dobro pozna. Boleče je bilo spoznanje, da sveta Froda in Sama, Xene in Gabrijele, Herkula in Jolasa skorajda ni. Čeprav gremo morda z nekaterimi skupaj dolgo in iskreno pot, se te poti nekje razideta in ostane praznina. Kam z vsemi spomini? Kam z vsemi trenutki? Z zaupanjem, ki je bilo prelito v pogovorih? S strahom, da se kaj razleti v jezi? Je vredno krpati? Čakati? Ali pustiti, da gre življenje svojo pot? Najti nove prijatelje je težko. Najti nove otroke, ko zavoziš - nemogoče. In zavozil sem že toklikorat v življenju, da se bojim, da bi se to ponovilo, a tu popravnega izpita ni. Tolaži me ena misel - otroci odpuščamo. Stokrat in zopet in znova. Čisto tako kot starši. <br />
<br />
Kakorkoli že, upam, da ste vsi atiji in mame tam zunaj malo zmotljivi. Tako, zaradi mene, da se boljše počutim. A hkrati upam in vem, da ste neskončno ljubeči. Tako, zaradi otrok. <br />
<br />
Za konec, malo za res malo za hec. Menda velja tudi za atije.<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://ytimg.googleusercontent.com/vi/Nem0bkErGVY/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="http://www.youtube.com/embed/Nem0bkErGVY?feature=player_embedded" width="320"></iframe><br />
<br />
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-35958327004519006822014-03-31T19:51:00.000+02:002014-03-31T19:51:09.568+02:00Bela gora in malo upanje. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Sedim na balkonu pod kristalno cistim Mont Blancom in cvilim od srece. Osvojitev tega velicastnega vrha je ena mojih tihih zelja, tistih, ki jih niti ne obzalujes, ce jih nisi izpolnil, ter hkrati tistih, ki po malem spominjajo nase v soncih dneh upanja in poglobljene misli. Se pred nekaj tedni si sploh nisem mislil, da ga z lastnimi ocmi uzrem tako kmalu. Sedaj pa sem tu in razmisljam, ali naj se zaprisezem k njegovi osvojitvi ali ne. Njegovo ledenisko celo se guba dalec nad menoj in zdi se, da se ledeni jezik rezece izteguje proti dolini, da bi obliznil predrzno turisticni Chamonix in njegove rakunje prebivalce.<br />
<br />
Skorajda vsak ima namrec okoli oci blede kroge zascitnih ocal, lica in nos pa so vseh odtenkov od rjavkasto zgaranih, do naivno ozganih na britanski nacin. Nesportnega cloveka ni videti. Prav tako tudi ne trgovin, ki ne bi A) prodajale sportne opreme za zimske sporte ali B) nudile zdravstvenih pripomockov za poskodbe pri teh istih sportih. Zanimivo je, da sem tu zaradi mladinskega evropskega parlamenta znanega kot YPAC. Moje nekdanje mnenje o mladinskih parlamentarcih poznate tisti, ki ste z mano ze nekaj casa. Ce vas zanima se vec, poiscite blogopis Das Experiment. Kako nepredvidljiva so cloveska naivna pota - takrat sem si obljubil, da z mladimi kravatarji in bikarji nocem imeti vec opravka. Sedaj sem eden od mentorjev in morda se zgodi, da nekoc tudi organizacijska pomoc...<br />
<br />
Kakorkoli, v mestu, kjer so se rodile zimske olimpijske igre sedaj cakam na vstop v nov svet, svet nepolnoletnih resolucij in deklaracij. Sodil o njih se ne bom. Preveckrat sem v teh letih spoznal, da osvobojenost od teze odraslih kalupov pomeni pomemben zacetek novim bistroumom in njihovim briljantvorom. Nobenih zavez, saj je za nagrade potrebno cakati. In sedeti. 17 ur avtobusnega delamarisa s tuno v cloveskem olju. Ampak tale stolcek pod Belo goro je poplacal vse. </div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-60759313166440984812014-02-28T14:17:00.002+01:002014-07-08T21:01:52.482+02:00Išče se kost, kakšrna koli, pa čeprav kuturna. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<span style="font-size: small;"><span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"><i> </i></span><span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}">Nekje med Sivino jutra, mamuti, poezijo, kmečkim kosilom in zasneženo Vrbo</span></span><br />
<br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"><i>Pusti prazno kost, ti ovca,<br /> ki misliš, da nosiš krzno rdeče,<br /> glodaš to, kar volk le podte meče,<br /> in ti ne utapl'aj s slino tal<br /> zaslepl'ena boga ovca črna,<br /> prebodena od ograde trna!<br /> Zbud' se, vstani, siva raja,<br /> bodi sebe, ne sence, verna,<br /> Zbud' se, ne pozab' Prešerna!<br /> </i> </span><br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"> M. M. </span><br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"><br /></span>
<br />
<div style="text-align: left;">
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"><i>Nekje med Sivino jutra </i>ne popusti in ne popusti teža zimskega tnala, ki veže ljudi k tlom in nižje. Nisem pričakoval, da se bo prejšnjemu blogopisu odzvalo toliko ljudi. Kar sram me je bilo, da se sam imel težave pri vsej deroči povodnji, ki je hitela mimo mene in se razkrila le dan po objavi. Kako slep je človek v nesreči. Nemalo znancev in prijateljev je prišlo do mene in se mi kot pomladni preboj reke nad ledom izlilo - </span><span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}">tako sami so</span><span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"> bili v svoji temi, kričali v notranji brezup. Zdelo se je, da nas niti nebo ne usliši v tem mrcvarjenju - zase vem, da sem človek sonca in vetra ter da brez njiju ne morem prav dolgo obstajati. Občutek sem imel, da sta</span><span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"> jekelenina in zatohlo novembrsko mrlenje</span><span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"> vsem v brk razprostrla svoje neprebojne pajčevine in nas prepustila tegobi in postopnemu bledenju kože... daleč v togi februar. Človek naj se v svoji sivi otožnosti brezobliči in postane ta ista otožnost. </span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<object class="BLOGGER-youtube-video" classid="clsid:D27CDB6E-AE6D-11cf-96B8-444553540000" codebase="http://download.macromedia.com/pub/shockwave/cabs/flash/swflash.cab#version=6,0,40,0" data-thumbnail-src="https://ytimg.googleusercontent.com/vi/_-VgWANxuWo/0.jpg" height="266" width="320"><param name="movie" value="https://youtube.googleapis.com/v/_-VgWANxuWo&source=uds" /><param name="bgcolor" value="#FFFFFF" /><param name="allowFullScreen" value="true" /><embed width="320" height="266" src="https://youtube.googleapis.com/v/_-VgWANxuWo&source=uds" type="application/x-shockwave-flash" allowfullscreen="true"></embed></object></div>
<br />
<br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"><i>Mamuti</i> smo, zavrženi od življenja, mar ne? Nikakor. Le vrglo nas je na borišče in tečaj preživetja. V življenjsko šolo, kjer je osnovni standard enak minimalnim pogojem za srečo in golo zavedanje sebe ter so izbirni predmeti tisti, kjer ni ocene odlično, ampak štiri negativne in ena sama krvava zadostna. Prvič sem to opazil prav na osmega februarja. Po dolgih letih in na soboto po vrhu, se ljudje niso pritoževali nad tem, da niso en dan manj v službi ali šoli. </span><span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}">Kjub hladnnemu, deževnemu, poleževalnemu vremenu</span><span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"> so se množice zgrnile na ulice, galerije, trge in v muzeje. Kot v kakšni pravljici Ele Peroci, kjer so preskočili četrek in praznovali nedeljo. Z Andrejo sva se začudeno pridružila kolonam, ki so se z otroki vile proti prirodoslovnemu muzeju, mestnemu in - zlomek ti - celo v šolskem muzeju (najinem naravnem okolju, kajpak) je bilo tako nabito, da sva ušla prej, kot sva si želela. </span><br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}">V prirodoslovnem muzeju je malo po deseti postalo zadušljivo polno, zato smo obiskovalci spominjali na vitrino žuželk, ki zaprašeno domuje na stranskem hodniku mnogočlenarjev. Stali smo ukleščeni v ozke labirinte in pri vsej negibnosti nisem točno vedel, al se človek pred mano preprosto ne zgane, ali sem se nemara po nesreči postavil k lutki jamskega človeka. Pri nezadovoljnih obrazih nekaterih nikoli ne veš. </span><br />
<br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}"><i>"Poezijo </i>bo sedaj za vas brala Štefka Drolc" je reklo na Prešernovem trgu. Množica je prisluhnila glasu, skozi katerega je odzvanjal čas in grenkoba spoznanja. Ne dvomim, da so nekatreri še večkrat poslušali, a prav letos prvič prisluhnili. Mimoidoči so s seboj nosili nedotaknjene knjižine izdaje Poezij. Le zakaj prav letos, od vseh let? In še v dežju zapovrh? </span><br />
<br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}">Obstajata dva razloga. In oba sem ujel med šepetanji in mrmranji ljudi. "Danes lahko otroke peljem nekam zastonj," je skesano priznal kustosinji oče treh fižolinov v mestnem muzejev." In res, začel sem opažati, da je bilo toliko otrok, kot jih še na šoli ne vidim, med malico seveda, ko so vsi. Kultura in izobrazba, oprostite, v Sloveniji nista zastonj. Se zavedamo, da bo petčlanska družina s tremi nepolnotletnimi otroki za niti ne dvourni ogled Postonjske jame plačala 86,90EUR?! Tej ceni se približa tudi preprosta vožnja na Blejski otok in nekatere druge osrednje znamenistosti Slovenije. O smučanju seveda sploh ne gre govoriti. Smučanje je nekoč bila slovenska kultura, slovenski šport družin. Smučanje je zmogel vsak. Ste kdaj pomisli, da bi kot starš 100 evrov zapravili v pičlih dveh urah, glede na to, da za ta isti denar lahko družnino prehranite, reci in piši, cel teden? Odgovor ni potreben. </span><br />
<br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}">Tako gre<i> s kmečkim kosilom</i>. </span><br />
<br />
<span class="userContent" data-ft="{"tn":"K"}">Drugi, tišji odgovor pa se skriva v peoziji Velikana nasploh. Namesto razmisleka ponujam delčka pesmi, na katero me je opozorila igralka in aktivistka Violeta Tomic (z namenom ne postavljam strešice nad c) in ki tako popolno povzema duh časa. </span><br />
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><br />
<div class="poem">
<div style="text-align: center;">
Zemlja kranjska, draga mati!<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">kdaj bo utihnil najin jok?</span><br />
Al' kdéj bova vídla vstati,<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">bratov jaz, ti čast otrók?</span><br />
<br />
Glej, kak' ljubi sreča tebe,<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">ti drží odprt svoj rog,</span><br />
Kranjc! ozrì se okrog sebe,<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">njé darí štej krog in krog!</span><br />
.....<br />
Krajnc, ti le dobička išeš,<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">bratov svojih ni ti mar,</span><br />
kar ti bereš, kar ti pišeš,<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">more dati gótov d'nar!</span><br />
<br />
Kar ni tuje, zaničuješ,<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">starih šeg se zgublja sled,</span><br />
pevcov svojih ne spoštuješ,<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">za dežele čast si led! -</span><br />
<br />
Tiho pesem! - bolečine<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">ne razglašaj naših ran,</span><br />
če nečast te naša gine,<br />
<span class="mw-poem-indented" style="display: inline-block; margin-left: 1em;">dómu, Kranjc moj, zvest postan'! -</span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<br style="mso-special-character: line-break;" /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<i>Zasneženo vrbo </i>sva obiskala tik po tem, ko so minile govorance in so se ljudje tiho razhajali. Če je vsaj nekaj Slovencev spoznalo vrednost Njegovih besed, potem je vredno slaviti Prešernovo smrt, potem je ta dan resnični veseli dan kulture! Spoznal sem, da slavljenje smrti ni naša slovenska napaka, ampak ponotranjena paradigma, ki nas žene v spoznanje. Slovenci cenimo v nesreči in iščemo srečo in harmonijo šele v tegobi in žalosti. Najprej nas je stisnilo na duhu, a to še ni bilo dovolj. Mama Narava se je odločila, da v areno pošlje še svoje leve, plazove, hlad in žled, da ogrozijo življenja, da se bo slovenski človek spet boril in si pomagal. Ugasniti mu je morala peč, da je lahko ogrel svojo notranjost. Počutiti se je moral ogroženega od hrupa padajoče drevesne morije, da se je zavedel dragocenega življenca, za katero se je treba truditi in garati. In ko je odgaral in se ohhudoval in imel občutek, da veselja v to Deželo še nekaj časa ne bo, se je učna ura končala in odmor je prinesel radosti Olimpijskih iger. Kruha in iger za to Človeško Areno. Pa mislim, da ni šlo za zlato in sekunde, temveč ponos in potrditev nekemu majcenemu narodu, da je preiskušnjo prestal in da lahko slavi - dokler diha kot eno, m nihče nič ne more. Ali kot je rekel Veliki.
</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<b>P</b>oet tvoj nov Slovencem venec vije,<br />
<b>R</b>an mojih bo spomin in tvoje hvale,<br />
<b>I</b>z srca svoje so kali pognale<br />
<b>M</b>okrócveteče rožice poezíje.<br />
<br />
<b>I</b>z krajev niso, ki v njih sonce sije;<br />
<b>C</b>el čas so blagih sapic pogrešivále,<br />
<b>O</b>bdájale so vtrjene jih skale,<br />
<b>V</b>iharjev jeznih mrzle domačije.<br />
<br />
<b>I</b>zdíhljaji, solzé so jih redíle,<br />
<b>J</b>im moč so dale rasti neveselo,<br />
<b>U</b>r temnih so zatirale jih sile.<br />
<br />
<b>L</b>ej, torej je bledo njih cvetje velo!<br />
<b>J</b>im iz oči ti pošlji žarke mile<br />
<b>I</b>n gnale bodo nov cvet bolj veselo.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br />In mi vsi smo Primicovi.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-89050042563444068352014-01-31T12:46:00.000+01:002014-02-01T08:09:12.430+01:00Boj na pogorišču. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:View>Normal</w:View>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves/>
<w:TrackFormatting/>
<w:PunctuationKerning/>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:DoNotPromoteQF/>
<w:LidThemeOther>EN-GB</w:LidThemeOther>
<w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian>
<w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:SnapToGridInCell/>
<w:WrapTextWithPunct/>
<w:UseAsianBreakRules/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:SplitPgBreakAndParaMark/>
<w:EnableOpenTypeKerning/>
<w:DontFlipMirrorIndents/>
<w:OverrideTableStyleHps/>
</w:Compatibility>
<w:DoNotOptimizeForBrowser/>
<m:mathPr>
<m:mathFont m:val="Cambria Math"/>
<m:brkBin m:val="before"/>
<m:brkBinSub m:val="--"/>
<m:smallFrac m:val="off"/>
<m:dispDef/>
<m:lMargin m:val="0"/>
<m:rMargin m:val="0"/>
<m:defJc m:val="centerGroup"/>
<m:wrapIndent m:val="1440"/>
<m:intLim m:val="subSup"/>
<m:naryLim m:val="undOvr"/>
</m:mathPr></w:WordDocument>
</xml><![endif]--><span style="font-family: inherit;"><br /></span>
<br />
<div style="text-align: left;">
<!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:none;
mso-hyphenate:none;
text-autospace:ideograph-other;
font-size:12.0pt;
font-family:"Nimbus Roman No9 L","serif";
mso-font-kerning:1.5pt;
mso-ansi-language:SL;}
</style>
<![endif]--><i><span style="font-family: inherit;"><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">Vodice</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
šumé</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
in rosice</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
pršé</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
brez konca v broneno kotanjo;</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
brezdanj je</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
ta vir,</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
šepetanje,</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
nemir,</span><br /><span lang="SL" style="font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;">
brezkončna, kot misli so nanjo.</span></span><br style="mso-special-character: line-break;" /><span lang="SL" style="font-family: "Trebuchet MS","sans-serif"; font-size: 11.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-font-family: "DejaVu Sans"; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "DejaVu Sans"; mso-fareast-language: EN-GB;"> <span style="font-size: x-small;"> </span></span></i><span style="font-size: x-small;">(Dragotin Kette:<i> Na trgu</i>)</span></div>
<br />
Zadnji januar. Še dobro, da je mesec v izdihljajih, a ne le zato, da me prisili k novi objavi, temveč zato, ker je bilo to obdobje peklensko. Nič ne bom olepševal, niti nimam želje po tem. Upam, da januarska utapljanja ne postanejo moja življenjska tradicija. Že drugo leto zapored se mi je okvir slike podrl in koščki so zleteli na vse strani, nekateri verjetno izgubljeni za vedno. Pa saj tako ali tako niso "pasali" tja. Trenje posameznih koščkov bo vedno ustvarilo dovolj sile, da bo okvir razpadel. Seveda po stari navadi krivimo preozek okvir. Temu se reče odraščanje in soočanje s padci. Bojda se nič ne zgodi brez razloga. Morda res, toda povejte tistim, ki izgubijo službo. Sam je nisem popolnoma izgubil, a občutek teže je (bil) neizmerljiv. Sploh si nočem predstavljati, kako je, ko službo izgubita oba in so okoli njiju lačni kljuni, ki bi radi posvojili vsako mimoidočo vitrino z igračami, starša pa skrbi, ali bosta imela dovolj denarja za naslednji kilogram testenin.<br />
<br />
Ljudje, ki so zaposleni, trdijo, da je služba le eden izmed premnogih vidikov življenja. Tako radi trpljajo po rami. <i>Saj imaš še dekle! Imaš dobrega moža! Pa saj hodiš v hribe! Pojdi in se sprosti! Na počitnice moraš! Ne skrbi, ti bomo že pomagali! </i>Ne razumite me narobe, sam nisem kaj boljši, a zdaj vem, da je bila moja tolažba kaj jalova in se je bom naslednjič vzdržal. Resda je bila služba le en od koščkov moje podrtije, a moram priznati, da najbrž najmočnejši. Ne zato, ker bi bil ogrožen moj obstoj, še zdaleč ne, za kaj takega sem, zaenkrat, k sreči, preveč previden in premišljen. A kot je rekla znanka, ki je ravno pred nekaj tedni pod dolgem času spet dobila zaposlitev. <i>Brez službe si nič. Ne zato, ker bi se bal, da bodo drugi videli, da ne delaš, pač pa zato, ker sam nimaš občutka, da daješ nazaj v skupnost. In da nekomu pripadaš. Da si nekdo.</i><br />
<br />
Služba je ljudem pogoj obstoja, naj se zavedajo tega ali ne, ne le najosnovnejšega, telesnega, ki preprečuje lakoto, žejo ali pozebo. Ko ti pogoji niso izpolnjeni, človeku ni dano, da bi posegel višje. O tem govore mnoge strokovne teorije, zato se ne bom poglabljal v to, prosim pa vas, da ne govorite človeku na robu o lepotah in veličini moja, če je ostal brez žlice vode. Tudi ako vas je nekoč rezumel, vas v danem trenutku ne more. Mati Narava je človeka naredila najprej uspešenega lovca in nabiralca, šele nato mu je dovolila, da začne misliti, blebetati in nato, nekje proti koncu, ustvarjati in se umakniti v svet domišljije. Zaposlitev, ki je človeška, zagotavlja denar za preživetje, v boljših primerih dopušča človeku svodobo govora in miselni izzviv, ideal pa pomeni lastno izopolnitev in prehajanje stvarnih omejitev vsakdana. Vzemite čoveku, ki dela 30 let delovno mesto, in vzeli ste mu obraz in življenje, in ne le njemu.<br />
<br />
V mojem primeru je še tako, da sem potomec "visokih dunajskih" idealov. Če partnerica ostane brez dela, bova že kako, saj ima mene, moškega. Če ostanem brez dela sam in je ne morem preživeti, sem zguba, ki ni vredna lastnih potomcev. Preden mi v obraz začnete metati zastarelost in feministične očitke vseh treh ali že štirih feminističnih gibanj, naj vam povem, da sem vse litanije (pre)poslušal že od lastne tričetrtinke. Stolp slonokosteni. Skrinja zaveze. Med dvema je tako globoka, kot sta drug pred drugim ranjena. In najina skrinja se je v januarju neizmerno poglobila.... v brezdanjo kotanjo. Počutim se kot otok, ki je ostal izpred tistih "davnih časov," tistih generacij, ki so jim med študijem obljubljali sprehod po tržnici preplačanih delavnih mest in priložnosti. To naj bila Nova Evropa, nova celina povezovanja in mladoživja. A starega psa nikoli ne naučiš novih trikov. Prav tako ne naših staršev in generacij starejših od njih. Namesto, da bi razumeli, da smo se znašli na pogorišču priložnosti, ki ga nismo zakrivili in kjer sedaj poskušamo šivati in krpati svoje prihodke in življenja, nam z železno prepričanostjo in - po njihovo - iskrenim optimizmom nenehno ponavljajo, da bo nekoč že moralo biti bolje in bomo imeli tiste "ta prave, ta zaresne službe." Tiste, ki se prično ob 8.00 zjutraj, se končajo ob treh, da človek lahko še <i>normlno skuha</i> in gre, če je res pravi, <i>še na vrt </i>malo pofrckat, ker bo kasneje tema in je treba ujeti poročila ob 20.00. Tako pokroviteljstvo je mladim v iskreno pomoč. Potemtakem vse delo, ves trud in napori, ki se pričenjajo nekje v meglah jutra in se končajo v podočnjakih tretje ure zjutraj niso RESNO delo, ampak nabrž nekakšna igrarija, ki si jo v danih časih mladež mirno lahko privošči. In svetovna javnost se sprašuje, zakaj vse več mladih zapada v depresijo, pregorelost, negativizem ali postajajo vse bolj odvisni od staršev?! Kako neki naj se človek pri poznih dvajsetih, ko naj bi se veselil svojega naraščaja, osamostvoji in se počuti odraslo, če mu lastni starši in okolje ne priznajo odraslosti in samostojnosti?! Če je njegovo delo enako tistemu, ki ga je opravljal kot dijak, in ga ima po vsej verjetnosti namen pognati za prvo potovanje?<br />
<br />
"Kaj pa vaš dela?" "Jah, nima službe pa potem vse dneve nekaj prevaja."
"Naša je tudi že preko 30, pa še tudi nekaj inštruira. Ne vem, kdaj bodo
za svoje penzije nabrali dovolj let. Pa naše!" Priznam, ni mačji kašelj, še mišji ne, ponotranjiti novo paradigmo, ki bo menjala stoletja vkoreninjene tradicije. Ampak, dajmo no, kdo od mladih danes sploh še razmišlja o redni pokojnini? In pri tem nam še nekaj ostarelih zagrenjencev na krožniku nosi vedre kisle čorbe, polne obtožb, da smo egoisti, ker <i>ne želimo</i> delati za <i>njihove zaslužene</i> pokojnine, kot so to storili oni. Res je, ne želimo delati.<i> Nalašč</i> želimo spodkopati družbeno piramido in si zagreniti prihodnost. V podlosti in plesnivodušju želimo videti svoje stare starše obubožane. To nam bo res vsem v največje veselje. Danes ne skoparim z besedami. Nismo krivi za stanje, v katerem smo! To sporočam vsem mladim. Smo odgovorni za sedanjost in za svoj trud in to, kar bo pogorišče rodilo, nihče pa nam ne sme očitati ognja, s katerim so tako prostodušno opletali do sedaj. Pogorišča so bila in bodo, zgodovina jih je polna, a bremena ne sme nositi seme, ki ga je po spletju vetrov zaneslo na ožganico. Nasprotno, ožganica naj ga bo vesela in naj mu pomaga ali pa vsaj pusti prosto pot. Ne prosimo pomilovanja, zavračamo očitke, in pričakujemo podporo in razumevanje. Amen. <br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/eFTLKWw542g?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<br />
<br />
<br />
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-66392770190683908912013-12-30T16:19:00.000+01:002013-12-30T16:35:11.000+01:00Nazdravimo z nesmrtnostjo. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<br />
...Sam imaš jo čašo čarodejno,<br />
sam naredi pitje si nesmrtno!<br />
Čaša tvoja je – življenje tvoje!<br />
Sam napolni z večnosti jo lekom!...<br />
(A. Aškrec, iz <i>Čaše nesmrtnosti</i>)<br />
<br />
Uspelo mi je. Decembrski zapis, zadnji leta 2013. Ujet za rep lisice, za katero baje ne vemo, kako se oglaša, ima pa smisel za ritem. In Morsejevo abecedo. <br />
<br />
Ko se v teh dneh sprehajam po mestih avstrijske Koroške in se ob večerih crkljam z nekakšnim gluhim vinom (moja nemščina, kaj morem) in me po sto in nekaj letih sredi nakupovalnega središča ustavi bivša sošolka, ki za svojo nadaljnjo poklicno pot bojda raziskuje finančne poslovne zmožnosti in trende tujine (v celovški Ikei na oddelku pohištva in preprog), ugotavljam, da je leto spet zbezljalo nekam mimo mene in da bom v 2014 še težje prepričal ljudi v svoj skorajšnji 24. rojstni dan. Še malo, pa bo trinajstice konec. Povsod naokoli so plakati in reklame, ki me pozivajo, naj bo moja najdaljša noč v letu nepozabna, večna. Kot tudi vsaka moja druga noč. In nepozaben naj bo moj dan! In moja malica 9. 3. 2011 ob 17 uri 12 minut. Večno! Nepozabno! Nepozabnost je politično sprejemljiv in neprepirljiv izraz modernega človeka za nesmrtnost. <br />
<br />
Želja po nesmrtnosti ni nič novega. Vse od faraonov, ki so si prvi izmislili pretirano umetelno zavijanje daril (domačih živali, pa tudi sebe), preko Shakespearja, ki <span class="bbc">je v 18. sonet navidez ujel neskončno lepoto ljubljenega (niti ne dekliča), v resnici pa sebi postavil nekamniti spomenik z besedami</span><i class="bbc"> Ne bo se Smrt bahala, da trohniš / saj v mojih pesmih raseš večne čase. /Dokler vid videl bo in dihal dih / živele bodo, ti živel boš v njih. </i><span class="bbc">Tudi Slovenci nismo nič drugačni. Vodnik še danes sredi Krekovega trga prisega na poezijo namesto starih dobrih potomcev, Aškerčeva žila pa teče skozi čašo nesmrtnosti in nato dalje mimo Filozofske fakultete proti Kinu Vič. Apnenje žil ali čast? </span><br />
<span class="bbc">Želja po nesmrtnosti je torej nesmrtna in prav nič posebna, posebno pred zadnjim dihom. Kaj zapuščamo svetu? Nas bodo še pomnili? Smo se zapisali v vrtinec zgodovine ali izg(i)nili z vetrom kot Clark Gable in Vivien Leigh leta 1939? Toda, ali si res vsi želimo nesmrtnosti in večnosti? </span><br />
<span class="bbc"><br /></span>
<span class="bbc">Glede na statuse zloglasne spletne Ksihtbukve (pomoč pisca: prevedite zloženko) nedvomno. Milijoni zapisujejo vsak svoj gib in premik v kontinuumu, imenovanem realni svet. <i>Vesel sem. Grem k babici. Sem pri babici in se ravno pogovarjam z njo. </i></span><span class="bbc"><i>Babica je super, poglejte instagram. </i></span><span class="bbc"><i>Bil pri babici.</i> <i>Večerja. Klikni, dolgčas mi je. Učim se. Všečkaj, pa ti povem, kako rada te imam. Všečkaj, pa ti povem, kaj si mislim o tebi. Všečkaj, pa ti izdam, katerega spola si. </i>Seveda je nemogoče viseti vseskozi le na FBju. Ne pozabimo, da je nujen skok na Čivker, kjer je namestnica asistentkine asistentke iz prve roke objavila novico o kosilu Adama Lavina. Globalna vas večnežev, saj pravim.</span><br />
<span class="bbc"><br /></span>
<span class="bbc">Ne zanikam, da sam ne bi bil rad pozabljen. Celo ta blogopis verjetno ni nič drugega kot želja devetega kroga podzavesti po opaženosti in potrditvi. Freud bi imel kaj pripomniti. Pa vseeno - obstaja velika razlika med socialnimi omrežji, kjer dnevno dozo potrditve žili dovede gumb všeček (si predstavljate resnost razsežnosti povišane stopnje depresivnosti, če bi spletna omrežja dovolila UNlike, oz NEvšeček?) in ljudmi, ki z velikimi zapami polnijo svoje čaše z nesmrtnostjo in je ta le postranski proiz</span><span class="bbc">vod. Vedno bolj sem prepričan, da nesmrten in opažen želi postati predvsem človek, ki se utaplja v morju povprečnosti in neizrazitosti. Ker njegova dejanja in dosežki niso dovolj veliki, da bi nosili dleto za klesanje v steber zgodovine, poskuša tavšati lastno življenje za to eno dejanje. Tisoč povprečnih statusov za en, končni, neumrljivi status. </span><br />
<br />
<span class="bbc">Ljudje, ki so večni brez izbire, večni na tisti pravi način, ne zaradi ene posrečene pesmi, ki ni bila v disharmoniji in je imela več kot 3 takte, vedno bolj bežijo od javnosti in mečejo sivino na svoja življenja, da bi lahko živeli zasebnost. Modri ljudje se namreč zavedajo razsežnosti in teže večnosti, zato želijo biti minljivi in končni. Nespameten človek vidi le nebo in si želi obesiti svojo zvezdo nanj. Moder človek ve, da bo moral to nebo vedno </span><span class="bbc">nekdo</span><span class="bbc"> nositi, z vsem zlatom in srebrom, s katerima je bilo ovenčano. </span><br />
<br />
Prav zato vam v prihodnjem letu želim čim več minljivih trenutkov. Minljivost grenkobe je upanje. Minljivost sreče pa pogoj, da jo znamo ceniti. Minljivost je tudi tista, ki vas bo peljala v pristni svet, najožji vašim mislim in srcu. Konec koncev je večnost sestavljena iz minljivih trenutkov, mar ne? <br />
<br />
Ljubljeno 2014.<br />
<br />
Vaš MM.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<object class="BLOGGER-youtube-video" classid="clsid:D27CDB6E-AE6D-11cf-96B8-444553540000" codebase="http://download.macromedia.com/pub/shockwave/cabs/flash/swflash.cab#version=6,0,40,0" data-thumbnail-src="http://img.youtube.com/vi/7wfYIMyS_dI/0.jpg" height="266" width="320"><param name="movie" value="http://youtube.googleapis.com/v/7wfYIMyS_dI&source=uds" /><param name="bgcolor" value="#FFFFFF" /><param name="allowFullScreen" value="true" /><embed width="320" height="266" src="http://youtube.googleapis.com/v/7wfYIMyS_dI&source=uds" type="application/x-shockwave-flash" allowfullscreen="true"></embed></object></div>
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-73318413910094106922013-11-03T14:52:00.004+01:002013-11-03T15:37:09.049+01:00Pianino, pijanec in svetilka.<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<i>En eden </i><br />
<i>in še en eden</i><br />
<i>nista dva</i><br />
<i>sta več kot eden</i><br />
<i>in sta Eden. </i><br />
<br />
Tokrat je ponovno čas za zgodbo, ki bo zgodba le zato, ker jo sedaj prepripovedujem in poskušam ubesediti tisto, čemur sem bil priča na svoj 24. in nekaj rojstni dan konec letošnjega oktobra.<br />
<br />
To je bil drugi dan praškega srečanja Evropejcev, ki smo študirali v Združenih državah Amerike<i>. </i>Življenje preko luže nas je zbližalo, zato se vsako leto dobimo v enem izmed evropskih mest, kjer gredo naši pogovori preko ustekleničenih spletnih pogovorov in čvekanja. Objem na daljavo si je mogoče predstavljati, ne pa ga tudi čutiti. K sreči se naše srečanje vedno slučajno odvrti nekje okoli mojega dneva rojstva in mi tako priskrbi neizbežen razlog, da uidem telefonskim klicem in tistim praznim sporočilom, ki vsebujejo vsega dve besedi, po možnosti od neshranjene številke. Sam ne dam veliko na darila, cenim pa izvirno zapisano željo, ker le-ta jasno kaže na to, da si je človek vzel čas, premislil, in našel tistih nekaj drobtinic, ki so osebi lastne, posebne in mu dajejo obraz. Kako osebne so želje po raznih omrežjih prepuščam vam. Po lastnih izkušnjah polovica želja po gosje odgaga vse najboljše, druga, izvirnejša, pa temu doda še dvopičje in zaklepaj.<br />
<br />
Po prijetnem večeru v bližnjem baru smo se okoli polnoči vračali skozi široke habsburške ulice in se odločili, da bližnji tržec zajamemo z nekaj ovinka, saj je izpod ene izmed uličnih svetilk prihajal prešeren jazzovski venček. Polnočno preigravanje v Pragi ni nič posebnega, saj je ta upokojena prestolnica evropskih valov kulture in oblasti eno izmed evropskih mest, uspešno pridruženih evropskemu projektu pianov na prostem. Iz pianina, namenjenega mimohodcem in redkeje mimobržcem, je neki suhljat Nemec izvabljal prijetno melodijo dvajsetih in okoli njega se je nabrala že kar lepa gruča tistih, ki smo se po melodiji pozibavali kot pozabljene breze in se nasmihali prstom, ki so drveli po temi tipkovnice.<br />
<br />
Nenadoma se je nekje za nami začelo kruljenje in nekaj vpitja. Skozi ljudi sta se pridrenjala dva nabuhla, zapita starčka z vonjem po čebuli in odtokih. Z njiju so kot lubje viseli kosi oblek, in med tem, ko se je višji izmed dveh držal svetilke, da ga Zemlja ne bi zvrnila na tla, se je mlajši s čudnimi glasovi, ki so namigovali na psihično zaostalost, zrinil na stol ob pianista in ga začel gledati v prste. Nekaj ljudi se je oddaljilo, Nemec pa je v slabi angleščini začel vsiljivca nagovarjati naj se mu umakne, ker igra. Iz pijandure se je utrgal nejasen brobot, grimasa se je zastrmela v obraz in pokazala na tipke. Nato je začel prijemati njegove roke in v negodovanju ljudi mu je Nemec zabrusil, da se tukaj dogaja umetnost in naj se hitro pobere. Ljudje so stopili še korak nazaj. Sam nisem vedel, kaj naj si mislim. Starec je rušil umetno opojnost in svež zrak večera, hkrati pa si v svoji omejenosti ni znal pomagati. Cestni paberki so pač neukročene veje sadnega drevja, ki rastejo po svoje, nikoli ne obrodijo sadov, če pa že, je sadež grintav in kisel.<br />
<br />
Tedaj je starec dvignil roke na tipkovnico in udaril prvi akord. In še enega. In še enega. Vsi po vrsti so bili točni in v sozvočju z melodijo, ki ji je izvajal Nemec. Stopili smo korak nazaj, nato pa dva naprej. Nemec je nehal igrati. <i>Poznate to skladbo? </i>Pijanec je obdržal roke na tipkah, ga pogledal in spet izpustil glas, tokrat nekoliko podoben grlenim bluzovskim brnenjem, ki so nekoč prihajali iz ust Louisa Armstronga in njegovega <i>Čudovitega sveta</i>. Nemec je čakal, in čakal je tudi neznanec. Čakali smo vsi.<br />
<br />
Nemec se je nato tiho sklonil in zaigral naprej, starec pa skupaj z njim. Oči slednjega so žarele, glava je valovila v melodiji, ustnice so šobile jazz. Skladba, ki je pred nekaj minutami zvenela lepo, a predvsem pravilno in naučeno, je sedaj dobila popolno vzdušje in globino dvajsetih in čas je mineval nekje med neskončnim venčkom, preigravanjem akordov in brnenjem človeških ustnic. Umetnost nima jasne in enovite definicije, a kadar smo ji priča, o njenem bistvu ni dvoma.<br />
<br />
Z nasmeškom smo strmeli v neznani par, neznani sebi in neznan drug drugemu, a dva tuja para rok sta tokrat pripadala eni duši. Nekateri so nerodno začeli iskati denarnice, drugi se stiskati k svojim, tretji so se umikali dlje, ker poraza svojih misli niso prenesli. Tako sta igrala in preigravala skladbo za skladbo naslednjih dvajstet minut. Zbiralo se je vedno več ljudi, šepetali so in se čudili, ter se nasmihali nenavadnemu paru. Tedaj se je sredi vse te češke zmede neznanec nenadoma ustavil, nekaj zabrbotal svojemu prijatelju, ki se je kot na ukaz odlepil od svetilke in skupaj sta odkolovratila stran od nas. Nemec je še nekajkrat poskusil poklicati neznanca nazaj, a le-ta se je samo razburil in se umaknil v temni del trga, nato pa v ulico in neznano kam. Nemec je naprej pogledal nas, nato pianino, nam pokimal in pianino zaprl. Umetnost se je za to noč izpela. Ljudje smo se pokorno umaknili in se kesali.<br />
<br />
Ko smo odhajali, si z dekletom nisva dovolila glasnega pogovora. Čeravno naju nihče ne bi razumel, je je bila teža premočna. Kdo je bil ta neznanec? Kakšna je njegova preteklost? Od kod mu znanje? In predvsem: kaj se mu je bilo zgodilo? Kateri trenutek mu je pohabil človeško zunanjost in ga zaklenil v pokotno lupino? Bi imela glasba dovolj moči, da bi lupino strla in ga vrnila?<br />
<br />
Prijateljica je mnenja, da je šlo le za avtista. Sam v to močno dvomim. Njegove oči so bile preveč odzivne, njegova osredotočenost preveč jeklena. Zdelo se je, da v tistem trenutku spet vse razume in se zaveda svojega talenta. Nekje v zvenu melodije, globoko v zablodeli misli se je moral utrniti spomin in dati rokam moč, da izpovejo vso lepoto, ki se je skrivala tako globoko za zarjavelimi usti, da je niti izgovoriti niso bila več sposobna. <br />
<br />
Tu se moja zgodba, ki so jo videle oči, konča. A moj duh bi ostal nemiren, zato sem neznancu dal svojo, izmišljeno zgodbo. Ne vem, čemu, vem le, da njemu v čast.<br />
<br />
Bohumir Ctiradov se je rodil leta 1945 v ugledno praško družino, ki se je trudila za oživitev povojne Prage. Po končani srednji šoli je na akademiji za glasbo začel s študijem klavirja, za katerega se je navdušil ob poslušanju očetovih plošč jazza. Leta 1968 je bil med praško pomladjo vnet zagovornik liberalizma, in zato pod sovjetsko nadvlado izgubil službo učitelja klavirja. Desetletje životarjenja in samevanja ga je osamilo od družbe. Osamosvojitve od režima nikoli ni priznal. Rad ima češko strdlo in ga žveči, med tem ko na Karlovem mostu ocenjuje poulične glasbenike. <br />
<br />
<i> </i><br />
<br />
<br />
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-34035358723496161032013-10-15T17:20:00.002+02:002013-10-17T19:59:29.206+02:00Za jesen ni sodišča. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<br />
<i>V lica kraljica,</i><br />
<i>zdrah in namer,</i><br />
<i>v plašč kot lisca,</i><br />
<i>bahaška, ne zver </i><br />
<i>v nasmehu devica,</i><br />
<i>preprostih manir. </i><br />
<br />
Prišla je. Prikradla se je v vse kotičke naše deležele, vsako njeno ped, vse do najglobljih predalov naših omar. In sedaj se bohoti pred nami, kot bi nam očitala, zakaj se čudimo, saj je vedar tu že od vedno. In res ji ljudje delajo krivico. Mnogi se sovražno zapirajo pred njo v pretirano ogreta stanovanja in žalujejo po poletju, katerega jih je grdo okradla, spet drugi že dvigajo nosove in z resnimi obrazi vohajo sneg in zimo ko jim v nosnice dereta smog in hlad. Jesen se zdi kot nekakšn paberek na strnišču letnih časov, ki zapolnjuje luknjo med kraljevinama sonca in ledu. Pa vedar ima jesen najmanj sovražnikov. Najmanj slabe volje pade se izlije nanjo. Zakaj? Ker je jeseni vse odpuščeno. <br />
<br />
Pomislite samo na staro slovenceljsko tradicijo, <i>da je vse, kar prihaja slabše, kot je sedaj, boljše ne bo nikoli, tisto kar je, je pa tako ali tako zanič</i>. Poglejmo primer. Ko je poletje vroče, se prvih nekaj dni ljudje bahaško nastavljajo žarkom sonca, se jim dobrikajo in razkazujejo. Tako razgaljenje osebkov človeške rase poteka v nekaj stopnjah, ki jih nekateri preskušajo in jim dodajajo nove, recimo temu <i>manj okusne</i> faze, ki se vrte nekje okoli popka. Sam zaupam osnovnima načeloma, t.i. primernosti in situacije, ki pa sta v zadnjih letih pod vplivom prosvetljene Amerike zastarala in se vse bolj unikata načelu <i>več je zadnjice, manj je blaga.</i><br />
<br />
Kakorkoli, da ne zaidem v pretesne, mislim, teme - po nekaj dnevih pasje vročine se po kotih začnejo vlačiti človeški pudlji, mešančki in bernardinci in začnejo renčati o nemogoči vročini, ponorelem svetu, propadu sveta in nasploh o bolestnih podražitvah sladoleda na Hrvaškem. Umikajo se v najtemnejše likalnice svojih ut, brezglavo navijajo klimatske naprave nekje na mrzišče in pri izstopu iz avtomobilov vsakič doživijo manjši kapič.V navalu hudega bi bili prepravljeni celo lopatati sneg - če jim seveda ne bi bilo prevroče.<br />
<br />
Zima je seveda premrzla, pretemna, dan je prekratek, noč predolga, ceste preumazane. Za božjo voljo, kje je vendar poletje? smo poslušali marca letošnjega leta, ko nam je zima po dolgih letih natrosila dovolj snega, da se otrokom ni bilo treba sankati po oslinjenih gričih in da so ga v živo videli celo <i>piranski</i> otroci. Ne želim biti zloben - prav danes sem na radiu namreč ujel vest, da so na današnji dan otrokom Pirana in okolice pripravili pripravili umetno smučišče, da bi to ledeno dobrino lahko vsaj kdaj doživeli v živo. Kako lepo. Prav res si želim, da vsi ti otroci ne bi bili oddaljeni od najbližnjih smučišč kar poldrugo uro vožnje. Sicer pa iniciativo, da bi se tradicija smučanja in ostalih zimskih radosti razširila tudi na Obalo le pozdravljam in ji želim uspeha. <br />
<br />
Pomlad? Preveč mokra. Ja, preveč mokra. In prepočasi se umika poletju. In obenem vse preveč mrzla za pomlad. Pa spet pretopla. Le kaj je narobe?<br />
<br />
In ko ostale letne čase bičajo nezadovoljni vzdihi, se jesen prijetno muza. Edinole njej je dovoljeno vse, predvsem pa ji je vse odpuščeno. Ko je premraz, se ljudje tolažijo, <i>ni kaj, jesen je tu</i>. Ko so dnevi svetli in topli, se sliši nostalgična hvala jasnim jesenskim dnevom, ki obujajo misel na poletje in še zadnjič vabijo v lahkotna oblačila. Če jutro prebudi slana, ljudje pogledujejo v gozd in si obetajo bogate kostanjeve letine. V vetru družine hodijo na sprehod med baletne nastope raznobarvnega drevesnega okitja. Jeseni prvi sneg nikoli ne zapade prekmalu.<br />
<br />
Jesen je moj naljubši čas. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj5QX2yFePORykwtiTQMN2ARbXwip2tlO55kXsU-Y4koSkFjSMpcFKdRaneI6QdQVePgntRuGyOOys_v4D5t8qZb6XANoaGP7Er7vLvCxKwSugPIzVctGh5KU5JTf8lz5wVHc-qE1wkcbg/s1600/Jesen.GIF" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj5QX2yFePORykwtiTQMN2ARbXwip2tlO55kXsU-Y4koSkFjSMpcFKdRaneI6QdQVePgntRuGyOOys_v4D5t8qZb6XANoaGP7Er7vLvCxKwSugPIzVctGh5KU5JTf8lz5wVHc-qE1wkcbg/s1600/Jesen.GIF" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Strip? Življenje. </td></tr>
</tbody></table>
Moja prijateljica je nekoč rekla, da ne mara jeseni, ker je jesen otožna in napoveduje konec, umiranje. Če prav pomislim, je to res. Polja so opustela, na vrtovih ostaja nekaj osamelih gredic zimske solate, radiča, motovilca, grobo prekritih z belimi plahtami. Letovišča odmevajo od korakov. Drevesa okostenevajo. A jesen ne priznava svoje otožnosti. Še več, v spanec odhaja dobro pripravljena in bogatejša kot kdajkoli. Jesen je ponos narave, saj na vsakem koraku kaže, kako delavna je bila tekom leta in kako trdno si je prislužila počitek. Morda je prav to tisto, kar nas plaši. Jesen se kot pav kiti pred nami, nam pa se zdi, da nam je leto spolzelo iz rok in da nismo opravili prav vsega, kar smo si zadali. Pred zakladnico se vsak bogataš zdi siromak. Jesen lahko mine v pričakovanju, ali pa je obtožujoče zrcalo, ki nas sili v razmišljanje in spomine in nam zato ponuja mrakobne, megličaste večere. A jesen ne obsoja. Jesen odpušča, kot je odpuščeno njej. Vedno znova in znova.<br />
In morda ji ne bi bilo napak slediti. <br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjkj3XxkJqLOLkvrGo8cAZYuu4oHw-UFiOoKgT8uxEjyjUcSLhH9h98BQAg7_dc2S4vS_LudbxqhexOyz8Mhhgy0zcFNRn6jlvL02w2BbjCcEjQcQALphtUyPQ3_wec2VAunrC9pMsvYLo/s1600/IMG_0914.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjkj3XxkJqLOLkvrGo8cAZYuu4oHw-UFiOoKgT8uxEjyjUcSLhH9h98BQAg7_dc2S4vS_LudbxqhexOyz8Mhhgy0zcFNRn6jlvL02w2BbjCcEjQcQALphtUyPQ3_wec2VAunrC9pMsvYLo/s320/IMG_0914.JPG" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Foto: Sara Černe</td></tr>
</tbody></table>
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-43552633129803246042013-09-23T15:47:00.000+02:002013-09-25T11:06:12.822+02:00Stvarnost v e-kvariju<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Dovolj časa sem že doma, v "svetu napredka", da lahko z nekoliko zdrave distance pogledam na vzhodnoazijsko kulturno izkušnjo, ki je v meni pustila mešane občutke. Njena narava je čudovita in vedno znova in znova se mi potrjuje misel: Človekova domišljija je šele drugi idealni svet. Prva je narava brez človeka. Čutiti objem slona na vratu in se z njim škropiti v reki sredi džungle, slutiti mišični trzaj tigra na svojih prsih ter gibkost kače na ramenih in se potopiti v kraljestvo koralnega otoka so sanje vsakega otroka, in <i>ta </i>otrok jih je doživel. A narava se je na Tajskem prisljena umikati in uklanjati.<br />
<br />
Ker je ta tursitična meka še do pred nekaj časa bila med manj tehnološko naprednimi, so skoki, ki jih dela sedaj, toliko bolj kakofonični. Ne skače po notah, kot se po njih Julie Andrews sprehaja v svojih filmih, temveč jo premetava za celotne lestvice. In v tem pogledu še zdaleč ni osamljena. Kot bi se navadna gosenica ne zmenila za evolucijo, si vzela krila in se v prepričanju, da je osvojila ves čar letenja, vrgla v globino skupaj z drugimi metulji, ki tako prešerno švigajo skozi zrak. Trden pristanek? Kaj pa vem.<br />
<br />
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--> A nazaj k tehniki. Moja boljša tričetrtinka se že nekaj časa pripravlja na
nakup tablice, za katero sva upala, da jo ugodno stakneva kje na vzhodni
hiperkatodičnosuperelektrofazičnivsenadotik polobli. Prvi dnevi so dobro
kazali; tablic in njihovih lastnikov je bilo več kot v Ljubljani plačljivih parkirnih mest, lastniki tablic pa niso na noben način kazali, da bi spadali v premožnejše
družine, zatorej bi si morala dva zahodnjaka nekako že privoščiti to čudo, ki
je obenem knjiga, računalnik, notesnik, fotoaparat in intimni prijatelj (gre za
dotikanje s prsti, mar ne?), nemara pa še ob nedeljah ne počiva. Bojda najnaprednješe tablice znajo celo kuhati,
previti dojenčka in sprehoditi sosedovega cucka. Kaj pa vem.<br />
<br />
Vse podrobneje sva oprezala za trgovinami s tehniko in iskati ugodne ponudbe firm, ki bi
morda zvenele vsaj približno poznano. V resnici pa sva najbližje ogriženemu “Jab’čku” prišla prav na stojnici s
sadjem. Začela sva opažati, da so table in tablice prav povsod okoli naju.
Povsod. V muzejih so zastirale umetnine, v samostanih so požirale zlato Bud, v
parkih so skrivale obraze sprehajalcev, na plažah so soncu kradle obraz
počivajočih, v vodi so služile za plovce, v restavracijah so same naročale jedi in zanje tudi plačevale, v trgovinah so računale namesto glav
številke do sto. Ti vseznalčki so postali celo najin prvi stik s človekom. Še
malo, pa bili še ekrani poševni nad rumenozobim nasmeškom. Kaj pa vem.<br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Vedno pogosteje so se najine minute na stojnicah odvijale po
sledečem redosledu: </div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ona: Bi lubenico?</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
On: Bi. (Začneta krožiti okoli sadja in upata na
pozornost prodajalca, ki igra igrice na tablici) </div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
On: <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Sawasdee
ka</i>. (Prodajalec še vedno neodzivno igra igrice in zakolne ob izubljeni
rački za 2 točki.)</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ona: /glasneje/ <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Sawasdee ka!</i> (Prodajalec zazna šum v svojem okolju, a mu ne posveti
pozornosti.)</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
On: /Prodajalcu pomaha pred očmi. Bedak bi namreč
od njega nekaj kupil in mu naredil kupčijo, od katere bo lahko prodajalec živel. Saj
pravim, bedak pač./</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Prodajalec: /zdolgočaseno/ Wa? ( *What? <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Op. pisca)</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ona: /Pokaže na lubenico./</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Prodajalec: /Pozabi nanju, igra dalje igrico,
verjetno stopnjo dve podiranja rožnatih kock./</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
On in ona: /Poparjeno odideta./</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kaj pa vem.</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Tam doli je norija dosegla stanje, v
katerem je na Tajskem <i>nujno</i>, da imate tablico. Morda tudi pljuča, ampak vsekakor tablico. Prijatelj Tajec mi je pojasnil: “Kdor
je nima, je niče.” V potrditev me škljocne z novo tablico in me objavi na <i>ksihtbukvi</i>. "Zdaj vem, da si res na Tajskem," mi zatrdi. "Jaz tudi," odvrnem in malomarno pogledam na svoj telefon, čigar funkcije se končajo nekje pri sporočili, klicih in štoparici. Z Andrejo se pogledava. Tablica je nujna. Pogojuje družbeno veljavo. Morava jo dobiti! Tablica pogojuje človeški obstoj. Nebogati Tajci tako v obupu uvažajo cenene ponaredke, ki imajo le možnost
fotografiranja in igranja igric, ali pa je celo fotoaparat plastična igračka za
videz. Tako tablico dobite za 10 evrov, kupite pa najlažje na stojinicah s
solato. In sploh se ne šalim. Ljudje s preprodajo rabljenih ponaredkov poskušajo
okrepiti družinski proračun kar med kupi ingverja, solate in nekaj krapi.
Tablice na kilogram. Včeraj ponarejene. S celim jabolčkom. Kaj pa vem.</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Tablice so norijo slikarjenja povzdignile na nov,
nezamisljiv nivo. Ljudje slikarijo in gledajo skozi to elektronsko “okence” ob
najbolj neenovitih trenutkih in zdi se, da neposrednega pogleda sploh niso več
zmožni. Očesnemu stiku se izogibajo, radi pa bi se s teboj slikali. Na tem mestu ne govorim le o vzodnjakih, čeprav še nikjer nisem čutil takega
duhovnega uboštva, pa čeprav jih tako radi enačimo s ponotranjenostjo in
duhovnostjo. V vsega nekaj letih so odvrgli plašče nirvane in se "osvobodili" v svet navideznosti in olepševanja, kjer vsakdo lahko najde vsaj eno lepo sliko sebe. Ljudje bi radi pozabili na obraz v ogledalu, zanje je grdi svet stvarnosti končan in odvržen na smetišče časa. Tablice in ostala eletronika zavzemajo in uokvirjajo njihov svet in
ga nasilno stiskajo v nekajcentimetrski pravokotnik nezdrave svetlobe in
pretiranih barv. Kaj pa vem. <span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Ima me celo, da bi objavil nekaj slik skupinskega
kosila na Tajskem, pa nočem razkrivati obrazov. Naj bo dovolj opis. Peterica
fantov, vsak zatopljen v svojo dil’co z občasnim vzdihom in mlaskanjem. Ne morem
si misliti, kakšen je večerni pogovor s starši:</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
“Kako je bilo?”</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
“V redu.”</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
“Kaj ti je kaj povedal?”</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
“Vmes mi je na klepetu napisal, da je nekaj bolan., samo še nisem odprl sporočila.</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Kaj pa vem.</div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
<br /></div>
<div class="MsoNormalCxSpMiddle">
Rekli boste, da pretiravam, ko govorim o
razčlovečenju človeka, a meni se zdi, da nikakor ni tako. Pot v prepad je
tlakovanja z najfinejšim mozaikom in stoletja osvobajanja kritične misli bodo
ob takem odnosu zgrmela v globino v nekaj letih. Kaj vem? Vem, da sva se vrnila
brez tablice in da še vedno veva, kako izgledata najina obraza, pa čeprav sva
morda nefotogenična in nosiva posledice pre in nadokusne tajske kuhinje. In prsti na koži so še vedno najlepši občutek pod soncem. <span style="mso-spacerun: yes;"> </span><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhg7fx6Z5_LR-rYb8_4KOV9sPC7pE5ML6ZokcfEDOFuLYWgJhdCi_7-WObASjuTf-bMQcabhGVweZ9m5s1V-RjuVm9cpmbtVvWVAZ_s1safiXZ-ns8U9YVK8dIaSbuQPrwF9SZUkUwh7vo/s1600/Tajska+2013+173.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhg7fx6Z5_LR-rYb8_4KOV9sPC7pE5ML6ZokcfEDOFuLYWgJhdCi_7-WObASjuTf-bMQcabhGVweZ9m5s1V-RjuVm9cpmbtVvWVAZ_s1safiXZ-ns8U9YVK8dIaSbuQPrwF9SZUkUwh7vo/s320/Tajska+2013+173.JPG" width="240" /></a></div>
</div>
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-24288101749084743792013-08-10T14:28:00.001+02:002013-08-10T14:28:22.703+02:00Morska Pravljica<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<i>Pripis: Ker sem tako dalec stran, je tehnicna zmesnjava dovolj silovita, da mi je morski zefir odpihnil vse stresice. Obljubim, da popravim, ko se vrnem med domace elektronske sicnike in sumnike, do takrat pa naj bo, ce recem, da imam opeceno kozo. Mislite si, kar si hocete. </i><br />
Nekega dne, ko je ob Andamaskem morju vel prav taisti Zefir, ki je meni odpihnil stresice, se je med vrveco mnozico, ki je teptala bisernati pesek in s svojim veseljem poskusala preglasiti sum morskega bucanja, sprehajal mlad par. Njuni podplati so srkali cisti sip, ki se je kot prijetna svila razlival med prsti in tekel dalje proti vodi. Dlani so opajale dlani, nasmesek pa se je sramezljivo kradel izza njenih valovitih las in preskakoval na njegove bele zobe, ki so hvalisavo pobliskavali izpod ocal. Hodila sta in hodila, se spominjala potovanja in si obljubljala nova in nova, vsakic drugacna in vsakic brezskrbna. Gospa Starost takega para niti pogledati ne bi upala, kaj sele, da bi jima ze poskusala leci na sence.<br />
<br />
Dan je vlekel svojo nit in popoldansko sonce je razzarelo pescine. Tedaj je mladi par naletel na delfina. Ne tistega pravega, igrivega morskega prekucuha, pa vseeno se kako pravega - v oceh nekega otroka. Delfin je bil namrec narejen iz peska in se je na zgocem soncu susil v pravo umetnisko skulpturo. Njenemu ah-anju in oh-anju ni bilo konca, on je navrgel nekaj navidezno pametnih o bioloskih razmerjih in vrsti delfina, oba skupaj pa sta se prav ponosno nastavila objektivu in ovekovecila trenutek.<br />
<br />
''Le glej, da ga ne pohodis, ko si vedno tako nerodna,'' se je zasmejal on, ko se je sklanjala blizje k delfinu in ga poskusala poslikati z vseh strani. Njen pogled je bil en sam ocitek. A trajal je le sekundo - sipki pesek se je izmaknil eni nogi, druga pa je pristala ravno na delfinovem repu.<br />
<br />
''Kaj sem ti rekel?! Nerodna kot si, si sla in unicila umetnino nekemu otroku, ki se je verjetno trudil vse dopoldne!''<br />
<br />
Vedel je, da so besede zarezale tja, kamor je najbolj bolelo in kot poglavar sodisca je stal nad njo, ko je tiho poskusala popraviti rep. A oseka in sonce so vodo, to pomembno vezivo, umaknili mnogo predalec, zato so na repu ostale vijuge drsecih prstov. Preden je lahko se kaj omenil, je tiho vstala in odsla dalje po obali. Vedel je, da joka. Vedel je, da mu ni vseeno. A ni sel za njo.<i> Se bo ze spametovala.</i> <br />
<br />
Sonce je prelomilo svoj lok nad morjem in zazarelo v odhajajocih barvah. Plaza se je pocasi spraznila in morje je spet postalo glasnejse od ljudi. Pesek se v ozadju zgubljlal v zelen plet palm in ostalega grmicevja. Do prvega mesta je bilo vsaj pol ure hoda. Ni se se vrnila. Zacelo ga je mraziti. <i>Mora jo pocakati</i>. Obala se je nadaljevala kilometre in kilometre dalec in odmik s tocke, kjer ga je zadnjic videla, bi bil nespameten. Verjetno se je ze prekuhala, prevrela in se vraca po njegov visokostni odpustek. No, ali pa vsaj besedo. Lepo bi bilo, ce bi se vsaj pokazala, pa ceprav od dalec. Molk ne bi bil prvi in ne zadnji.<br />
<br />
V zaru sonca je nenadoma od nekje pritekel kodrast decek, ki je v svoje lase lovil ves blesk odhajajocega dneva. Pritekel je k delfinu in viknil:''O, hvala, gospod, ker ste mi cuvali delfina. Res me je skrbelo zanj! In kako lep vzorec ima! Se bolj lep in poseben je kot prej! Pomagajte mi dokoncati delo, da bo ves pisan."<br />
<br />
Fant ni mogel verjeti svojim ocem. Pokorno se je spravil na kolena in z deckom sta popisala delfina s kamencki, skoljkami in odtisi prstov in rok. Smeh otroka je bil tako prijeten.<br />
<br />
"Joj, sonce je zaslo! Domov moram! Se enkrat hvala!'' je dahnil decek in stekel proc tako hitro, kot je prisel.<br />
<br />
Fantu se je naenkrat zazdelo, da v daljavi vidi postavo, in hitro je zacel grabiti pesek na kup. Poleg delfina je ustvaril lepo morsko zvezdo, jo okrasil in se zazrl vanjo. Na sredino je postavil najlepso belo skoljko, ki jo je nasel na obali. <i>Nekaj manjka.</i> <br />
Pocasi in okorelo je s prstom v pesek zapisal besedo OPROSTI.<br />
<br />
Presel je mrak in soj lune. Strah se je menjaval s hladom in nemirom. <i>Kaj naj? Kaj menis, delfin? Zakaj sem bil taka mora? Prinesi mi jo nazaj. </i>Svoje telo je premaknil nekoliko visje na obalo in legel vznak. <i>Mesec, ti, ki vse vidis in molcis, daj mi malo svoje modrosti, kaj pravis? </i><br />
<i><br /></i>
Tedaj je morje je nenadoma zazarelo in fant je moral zamizati. A preden je lahko odprl oci, da bi nasel vir neznane svetlobe, ga je objela prijetna topplota in za trenutek se mu je zazdelo, da v glavi slisi otroski smeh. Glava je omahnila na topel pesek in prsa so se vdala globokemu dahu. Iz morja se je nenadoma dvignil kodroglavi decek, zarec kot plamen, stopil k fantu, se nasmehnil in s pobral belo skoljko. Nato se je pocasi dotaknil zvezde. Ta je zazarela z rdecim plamenom, kot tudi crke pod njo. Nato je v dlan pobral nekaj belega peska, ga dal v skoljko in ga dahnil v morje. Le-to se je dvignilo, zasumelo in oblilo pescenega delfina, ki je nenadoma ozivel in se igrivo pognal v morje. Bela skoljka mu je krasila celo.<br />
<br />
"Pozdravljen, Beli Delfin, prijatelj moj. Cas je, da greva." Decek je zajahal delfina, se se enkart uzrl proti obali in s svetlobo izginil.<br />
<br />
Dekle je ves ta cas tavalo po obali in se poskusalo spomniti cesar koli, kar bi ji bilo znano. Sence so jo plasile in noge so hitele hitreje kot kdajkoli. Nenadoma je v daljavi uzrla rdeckast soj ognja in mu stekla naproti. Vse mocneje in mocneje je zarelo, dokler ni bila ze cisto blizu. Ogenj je ugasnil in zdelo se je, da tudi vsi njeni upi. Tedaj ga je zagledala, mirno specega ob obali, ob veliki pesceni zvezdi in zarecem napisu OPROSTI. Tiho ga je objela, ga poskusala zbuditi, a namesto tega je nenadoma obcutila neverjetno tezo na vekah in zaspala je ob njem.<br />
<br />
Zjutraj ju je prebudil topel sceget sonca, ki se je odpravljalo na novo pot. Objeta, brez besed, sta drud drugemu podarila odpuscanje.<br />
<br />
"Kako si me nasla?"<br />
<br />
"Ogenj, ki si ga prizgal, je bil dovolj. In nato sem nasla se zvezdico in napis. Kaj si zazgal?"<br />
<br />
"Nicesar, o cem govoris?"<br />
<br />
Spustila sta se nizje ... a glej! Zadnji val plime je pred njuninimi ocmi izbrisal besedo, na mestu, kjer je bila se prejsnjo noc zvezda, pa je lezala pravcata morska zvezda.<br />
<br />
"Ves, da te imam rad, ne?"<br />
<br />
"Seveda, jaz tudi tebe, to je zapisano v kamen!"<br />
<br />
"Dobro. Vedi, da bom prav zato se mnogokrat potreboval pesek ...'' <br />
<br />
<br />
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-15704559029204877662013-06-30T21:08:00.002+02:002013-10-15T18:46:06.083+02:00Učitelj, dijak ter igra Med dvema ognjema<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Južni Junij ni. <br />
<br />
In beležnica se odpre. <br />
In nova obveznost pride.<br />
In nova naloga vzide.<br />
In tužni junij je.<br />
<br />
Junij bi lahko mirno preimenovali v Morij. Morda Brezpogojnij? (Med dijaki je bojda zelo poveličano ime Brezpopravnij, ker sicer sledita mesec Danebošmislildagrešnamorij in Asebošžespravučitnij.) Kar nekajkrat sem se vrtel okoli računalnika, in žvečil težke misli. Težke so te misli, težke v prosvetno mater, a me hkrati iskreno tolaži misel, ki mi jo je kot za šalo navrgla Andreja včeraj popoldne: "Se sploh zavedaš, kako lepo je, da imava tako polna urnika? Da sva mlada in delava?!" Brez skrbi, še kako se zavedam, zato poročilom nikakor nimam namena odvzemati neizpodbitne ter samoklicane pravice, da noč in dan perejo in cedijo povsem enake teme z morečimi zvoki in žolčnimi obrazi v ozadju, kot da še vedno nihče ne ve, v kakšnem <i>superfekalospredajzadajmaloidnem</i> (odpeto na melodijo Mary Poppins) stanju smo.<br />
<br />
Tokrat bi rad besedico ali dve namenil tistemu, kar znamo, oziroma, česar ne znamo. Za kar se trudimo, oz naj bi se trudili. Stene pred zbornico, na primer, vsako leto postanejo "Zid objokovanja" (za to izvrstno poimenovanje se zahvaljujem, naj ne zameri, našemu gospodu ravnatelju). Jokajoči stavki se začenjajo po znani Metuzalemski enačbi "Joj, gospod profesor, gospa profesor, kaj bi se dalo samo še eno možnost? Samo še eno? Saj je konferenca šele čez 27,5 ur?"<i> Kaj si pa počel/a med letom?</i> "Veliko drugih stvari..." V primeru, da popusti starosta in postavi datum, se pogovor navadno, karikirano, obrne še nekako takole: "Pa ne takrat! Imam že 5 testov, 2 seminarski in 7 spraševanj."<i> Kako, saj med letom še dveh testov na teden niste zmogli? "</i>Ja, zdaj je drugače. So popravci v igri."<br />
<br />
V kolikor dijak ne uspe, je seveda profesor ali profesorica miselno razčetverjen in utopljen, kot mu, semenu zla, pač pritiče. To počno sedaj, smo počeli mi, naši starši in tisti pred njimi, ki že davno strašijo po zapuščenih šolskih podstrešjih. Odnos dijak - učitelj je zelo poseben in predvsem organski, živ. Se dopolnjuje, krepi, krha, zaostruje in ostaja še po koncu šolanja. In prav je tako. Mlada, dozorevajoča osebnost odkriva sebe in se preizkuša v odnosu do tiste, ki naj bi mu predstavljala pedagoško in strokovno avtoriteto. Da tak odnos lepo poteka, je nujno potrebna tudi starševska podpora in zavedanje o vsaki izmed treh entitet.<br />
<br />
A če bi moral v svojem poklicu najti eno slabo plat (poleg papirologije in ostalih nesmislij), so to prav nekateri posamezni starši, ki v <i>imenu dobrega</i> rušijo in z veliki potezami onesposabljajo učitelja, učnovzgojni proces in konec koncev svojega lastnega otroka. Na tem mestu opozarjam, da ne dovolim nikakršnih posplošitev na vse starše, dijake, ali učitelje in priznavam svojo popolno pristranskost in zmotnost, govorim le iz lastnih izkušenj. Moje osnovno prepričanje je, da morata učitelj in starš težiti k istemu dobremu za otroka. Oba mu predstavljata avtoriteto, vzgajata, mu postavljata meje ter ga preko majnih korakov poskušata postaviti na pot samoodkrivanja, kritičnega uma in samostojnega jaza. Če vemo, da so zato potrebne pravice in dolžnosti, in se strinjamo, da si želimo enako, zakaj smo torej tolikokrat na različnih bregovih? Enovitega odgovora ni, a morda jih nekaj lahko nakažem.<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj8Hr9l0UgMNeGb98QsoaOSo9RPrCL_03Jlc8wkYvjrSDdGPqNLdFl83Or5E3kOc2bQFxrorLMEumY4iDpaXc-Ch_k8pIEw3rZW0-UX5I85iLzx3AMQ_lqMOv9uuPOksgMFczHubVxViwU/s570/u%C4%8Ditelj.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="270" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj8Hr9l0UgMNeGb98QsoaOSo9RPrCL_03Jlc8wkYvjrSDdGPqNLdFl83Or5E3kOc2bQFxrorLMEumY4iDpaXc-Ch_k8pIEw3rZW0-UX5I85iLzx3AMQ_lqMOv9uuPOksgMFczHubVxViwU/s400/u%C4%8Ditelj.jpg" width="400" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Dva ostajata na isti strani katedra. Tretji določa.</td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td></tr>
</tbody></table>
<br />
Nekoč sem nekega starša (ne bom omenjal spola, ali kakršnihkolih specifičnih oznak, niti kraja ali časa) vse leto prosil, naj se javi na govorilnih urah, ker otrok izraža željo po nenehni pozornosti, manj pa, nenavadno, po učni snovi. Ko sem starša konec leta končno srečal, me je naenkrat med govorom ustavil s silovito napadalno kretnjo roke pred moja usta in besedami. "A vi sploh veste, kdo sem jaz?! Jaz pa na občini delam." V trenutku presenečenosti sem želel vprašati, če ni nemara čistilec, pa sem se zadržal iz spoštovanja, ki ga gojim do tega poklica. Naekrat se mi je otrok začel smiliti.<br />
<br />
Podobno se mi je zgodilo ob začetku poučevanja na neki šoli, ko sem dobil besen klic in pritožbo starša, kako lahko študent podeli na testu nezadostno oceno, če je le študent. <i>Veste, dijak je imel samo 6 točk...</i> "To je odvisno od tega, koliko jih je možnih!" <i>Hm. 56, in dodatna naloga. </i>Tišina na koncu slušalke. "Pa saj se vse dneve uči! Ves čas je v sobi!" Seveda je. Revež nemara kdaj pa kdaj tudi spi, mar ne? Je pogovor vredno nadaljevati?<br />
<br />
Podobne so tudi tiste milejše oblike, ki otroka branijo na toliko frontah, kot jih še nemci niso zmogli."Veste, saj naša je sicer res talent za matematiko. Za angleščino pa tudi ne vem, kaj je bilo s testom. Ko potujeno, se vse zna zmeniti." Res je. A kriljenje z rokami pač še ne pomeni dosti, kadar v svoji zlovoljnosti želim od nje if-stavke, pa čeprav je morda najsposobnejša rokokriljka vse do daljnjega Vzhoda. Soditi človeka po njegovih sposobnostih je tako, kot hvaliti hrib, ker bo morda nekoč gora, če bo le Afrika še malo potisnila. A veliko bolj verjetno je, da bo čas načel še to malo izboklino in jo stopil z okolico.<br />
<br />
Če si učitelj in starš nasprotujeta, sta bitko izgubila oba. Kot v nekakšni ločeni družini, bo otrok začel obračati oba po potrebi (oz. pred potrebo), in bo zbledel celo učinek kazni. Nekoč je veljalo, če te je kaznoval učitelj, so te starši kaznovali še doma, ne da bi se najprej pozanimali čemu. Je že zaslužil ali zaslužila. Seveda pregovorno ošiljeno, a morda se v tem skriva kanček resnice, ki bi s pridom deloval v obe strani. Če starš kazensko ne dovoli telefona, bi lahko prosil tudi učitelja, naj malo popazi, da si ga ne bo kje sposojal ali podobno. V vsem tem lažnivem zmagovitem občutku pa je največji poraženec prav otrok, ker ga male bitke niso uspešno pripravile za največjo bitko, kjer ni umika - življenje. Da je zmešnjava še popolnejša, se v enačbo vrivajo kilometri papirja, katerega edina oznaka bi bila - neekološko. In nevpojno, kljub štirim slojem. Le kot primer naj navedem dejstvo, da smo v 8. razredu člani planinskega
krožka šli na pohod na Grintavec, čemur ni nasprotoval nihče od
staršev. Danes malodane potrebujemo soglasje za pouk v drugem
nadstropju. Kajpak zaradi višine.<br />
<br />
Tako počasi in tiho vata okoli mladeži, ki pri takem procesu nastaja, vkaluplja otroke v neizkušene zelenoglavce, ki ostajajo brez malih preizkusov zrelosti in občutka za samokritičnost.<br />
<br />
Zdi se, da se v nasprotju z drugimi javnimi službami (zdravstvo, sodstvo...) v šolstvo vtakne lahko prav vsak, že zato, ker je sedel v šolskih klopeh. A poklic učitelja ostaja stroka. Čudovita, neponovljiva, posebna, a vseeno stroka. Na tem mestu tudi kličem k odmiku od izraza "javna uprava", saj ta besedna zveza zmotno in negativno postavlja učitelje, pa ne le učitelje, temveč tudi vzgojitelje, zdravnike, sestre, sodnike, policiste in druge, v postano mlako nekakšnih odvečnih papiroloških osebkov, ki stenično žive na račun drugih. A zamislite si svoje življenje brez učiteljev, zdravnikov, policistov in mnogih drugih. Upam, da mi ni potrebno slednje misli tudi zapisati.<br />
<br />
Užijte zasluženo poletje. <br />
<br />
<br />
<br />
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-48923617996397267312013-05-13T13:41:00.001+02:002013-07-01T12:02:42.628+02:00 »A si ti tud notl ustou?«<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<i>Vsi kriče.</i><br />
<i>Mnogi govore. </i><br />
<i>Nekaj se jih spominja,</i><br />
<i>a jih nihče ne posluša.</i><br />
<i>Tisti ki vedo,</i><br />
<i>že molče.</i><br />
<i> Rožnik, 1. 5. 2013 </i><br />
<br />
Dodobra smo že v mesecu ljubezni, drhtenja, svežine, šmarnic, vonja po prvi pokošeni travi ter zadnjih prematuritetnih in predizpitnih lenobnosti tistih, ki so kljub slovenski filmski modrosti <i>vseeno čakali na maj</i>. Maj je mesec novorojenega, prebujajočega, a prav zato je v svoji dvojnosti v slovenskosti tako močno zapisan kot mesec spomina. Ne bom predel o zgodovini, ker o njej sramotno malo vem, vseeno pa želim strniti misli ob dveh dogodkih, ki sem se jih udeležil in ki sta mi ponovno dokazala, da ne obstajajo dobri ali slabi dogodki, rdeči, črni ali zeleni, temveč so le spomini in način, kako jih prenašamo dalje. Od stvarnosti je odvisno dejstvo. Od učitelja je odvisna vrednota.<br />
<br />
Prvi je bil prvi. Maj namreč. Spočit in nadvse ran. Letos sem se izneveril svoji večletni tradiciji kresovanja, ki sem se ga kot mlad fant veselil že aprila, ko smo vaški fantje pričeli z delom, in smo dneve med jutrom in kosilom ter kosilom in pozno nočjo preživljali v vejevju in "moškem" opletanju s sekiro in prikrivanjem valovitk, da bi pokalo. Še danes se spomnim, kako mi je stara mama vsako leto pripravila prastara ponošena oblačila, ki so bila do<i> velikega ognja</i> tako smolnata, da bi madeže iz blaga spravilo le še čistilo, imenovano škarje. V prikaz: edinokrat poprej sem se kresovanju izneveril pri svojih petih letih, ko sem zbolel za noricami in je družina v izmenah z menoj morala igrati Črnega Petra. Če pomislim nazaj, smo bili do konca tistega noričastega meseca pikasti prav vsi... <br />
<br />
V Sloveniji je tradicija kresovanja je v zadnjem času tako zamrla, da z dekletom preprosto nisva imela nikamor iti, zato sva se odločila za prvomajski pohod ter proslavo na Rožniku. V jutranjih urah sva se v družbi prijateljice pridružila valečim se trumam hodečih nageljnov proti vrhu kuceljna rož. In nismo si mogli kaj, da se ne bi počutili zelo zelo in še enkrat zelo mladostne, sploh ob pogledu na vse <i>nostalgično</i> prebivalstvo, ki je sopihalo v prijetni pomladanski soparici. Mimogrede so na naša ušesa udarjale kritične opazke, "da ta mladina danes res ne ceni več tega, za kar smo se borili, in so grozovito nevljudni, se ne znajo obnašati, ker imajo vse te računalnike in mobilno norijo." Nismo se želeli braniti, ker poznamo dovolj vzorčnih primerov, in ker so ti spoštovanja vredni duhovi tisti, ki so utirali pot mlajšim in zaslužijo poklon in občudovanje. Pa ga res prav vsi?<br />
<br />
Nikoli si nisem mislil, da bom to izrekel, a na podobno prireditev me še nekaj časa nihče ne spravi. Pa ne zaradi prireditve same. Ta je bila prijetna, polna pomenov in poezije ter brez odvečnega govoričenja. Odbijajoče je bilo obnašanje teh "častitih," ki so se pred našimi očmi skorajda stepli za brezplačne nageljne, se prerivali, zmikavtili in prav prostaško zmerjali ubogega delilca, če se le-ta ni takoj obrnil k njim. Začetnemu razočaranju je sledila nova grenka streznitev: se spomnite vseh tistih preddobnih polemik o odstopanju sedežev starejšim, ki je tako globko vsidrano vsakem, ki ima nekaj občutka za sočloveka? Sam to rad storim in navadno me poplačajo s toplim nasmeškom otkrite hvaležnosti.<br />
<br />
A obstajajo tudi tisti drugi, ki ob treh popoldne kljub celodnevnemu prostodelju hodijo s košarami na tržnico ter zase in za vse tiste košare in nekaj zelja v njih zahtevajo svoje sedeže godrnjajoč nad mladežjo. No, zdelo se nam je, da so vsi ti košararji in cekarjevci združili moči in se kar najbolj na široko razprostrli okoli miz, nemara v primeru, da bi okoli ovinka svečano priletela njihova ljubljena košara in zahtevala svoj prostor. Ko smo poskusili prisesti k gasilski mizi, kjer so sedeli le štirje, so nas surovo nagnali, ker "ni placa in mam jst tuki jopo, a ne vidte?" Ko smo se začudeno odmikali, je gospa še vedno glasno rogovilila za nami, da ni prostora in naj si nič ne domišljamo, da bo. Po nekaj podobnih izkušnjah smo se z ogorčenostjo in nemalo gnusa umaknili pod bližnjo streho, kjer mi je upanje v pravljične babice in dedke vrnila prijazna starčica, ki se je razveselila dejstva, da je povprečna "podstrešna" starost vsaj nekoliko upadla. <br />
<br />
Po drugi strani pa je Pot svobode in tovarištva, znana tudi kot Po ob žici, ostala v meni kot izjemen dokaz, da turobno vreme na ljudi, ki imajo željo in voljo, nima nikaršnega vpliva. Ko sva se zjutraj ob pogledu na kislobo že skorajda odločila, da tudi svoji imeni dodava vrsti prijateljev, ki jih je vreme prestrašilo, sva z okna nenadoma zagledala pohodnike v pelerinah, plaščih in dežnikih, kako veselo korakajo in se smehljajo. Potrebovala sva vsega četrtinko ure, nekaj kruha in salame, in že sva postala del silovitega obroča, ki je po slovensko obeleževal zgodovisnki trenutek, ki je Lubiano spet naredil Ljubljano. Ni slabega vremena za odločne. <br />
<br />
Prepričan sem, da so slovenski spominski pohodi ena naših najbolj prepoznavnih potez slovenstva. Upor, pohod. Nesreča planinca, pohod. Obeležitev spomina, pohod. Zbor kuharic, pohod. Kuharica Marička izgubila nederček, pohod. In zakaj ne? Ne poznam bolj čiste, cenejše oblike združevanja ljudi, ki se med seboj ne poznajo. Telesni napor, ki ga zmorejo vsi, v imenu vrednote, ki si je želimo vsi. Prav smejalo se nama je ob pogledu na vse udeležence, s katerimi smo skupaj navijali in bodrili do glave blatne tekače žičnatih trojk. Še ime ni bilo potrebno. Le nasmešek.<br />
<br />
Oba dogodka obeležujeta spomine na preteklo, a sta v meni ostala predvsem kot odslikavi sedanjosti in upanja, da mladim le ni tako vseeno, kot nekateri radi kričijo. Morda res ne poznajo vseh letnic, a energija v njih ostaja prav tako čista, kot vsa tista desetletja nazaj. <br />
<br />
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-91079326312673006332013-04-10T21:00:00.000+02:002013-04-10T22:42:51.871+02:00Potovanje, na katerega moramo stopiti vsi.<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: center;">
<i>To my Friend. </i></div>
Otožni poznozimski predah.<br />
Potreboval sem ga. <br />
Preveč se je godilo.<br />
Preveč žalostnega. <br />
Veliko dobrega.<br />
V luči nekaterih dogodkov morda nepomembnega.<br />
A sedaj vidim, da jih spoštujem še bolj iskreno.<br />
<br />
Te dni ljudje željno pričakujemo prebujenje v Materi Zemlji, pričakujemo šum Toka Življenja, ki bo ponovno zaplul po starodavnih žilah in jih napolnil s svežino in upanjem. Čutiti je nemir v pticah, živalih in ljudeh. In vendar se narava ne pusti priklicati. Popje ostaja skrivnostno priprto, svežina zelenine nikakor ne želi prekriti travniške pustinje in celo zvončki so nekoliko bolj lenobni. Čeprav bi bi morala pomlad po vseh izračunih priti že davno, nam krogotok narave vsakič znova namigne, da je naš razum precej mlakužen in pravzaprav nesposoben, saj mu ni dano predvideti niti najosnovnejših premikov vesoljnih zemljinih kazalcev. Življenje drdra mimo nas, krog za krogom. Ta se pričenja in oni končuje. <br />
<br />
Na ta sončen dan sem končno pripravljen spregovoriti o koncu tokokroga. Tem skrivnostnem koncu, ki je za nekatere začetek obljubljenega, za druge strah pred utesnjujočo temo, za tretje spet nič več od biološkega razkroja. V zelo kratkem času sta za vedno obmolknili dve osebi, ki sta tako pomembno sooblikovali moje življenje. Sedaj imam le mamo, za prijateljem pa mi ostaja slika in tihi spomini. <br />
<br />
Tako očeta kot mojega starejšega prijatelja sem izgubil zaradi iste hude bolezni. Bolezni, ki je vzela toliko življenj in povzročila toliko hudega tistim, ki so pokojnike držali za roke, ko so ti počasi tonili v senco za nemirnim obokom. Pogosto razmišljam o smrti in o njeni vlogi v našem življenju. Ne bojte se, ne predajam se kakšnim uničujočim mislim - nasprotno, smrt sprejemam kot najnaravnejše in s popolno mirnostjo vse odkar sem izgubil prababico, ki me je vedno vodila na pokopališče in mi vrste kamnitih vojščakov predstavila kot kotiček spokojnosti in čistih misli.<br />
<br />
Priznam, da sem se kot otrok bal smrti. A na nadvse otroški način - včasih sem privekal in prismrkal do babice in dedka in jima zaupal, da nočem, da umreta (takrat jima je bilo vsega 50 let). <i>Zakaj pa ne?</i> je z nasmeškom zanimalo babico.<i> Ja, kdo bo pa z mano šah igral in mi pekel palačinke? </i>V svoj bran, bilo mi je sedem let in palačinke so še vedno moja hudo šibka točka. In babica mi jih še vedno peče. In dedek ne želi več igrati šaha z menoj, vse odkar sem ga pri desetih letih prvič premagal. Baje ne vidi več figuric.<i> </i><br />
<br />
Smrt bližnjih krepi. Postara nas v razumu in nas sooči z bolečino, za katero se zdi, da ji ne bomo kos. A ni tako. Kadar življenje teče v svojem krogu in otrok pokoplje starša se zdi, da se je kruta usoda poigrala z nedolžnim - a v resnici je usoda, če jo želimo tako poimenovati, počakala, da je človek izpolnil svoje poslanstvo na tem svetu. Življenje, ki mu je bilo podarjeno, je zaupal dlje, nežnejšim in mlajšim očem.<i> </i>Ko je moj oče odšel, mi ni bilo hudo zase. Jaz sem od njega življenje že prejel. Hudo mi je bilo za svojega deda, njegovega očeta, ki je moral zemlji vrniti tisto, kar mu je bilo nekoč v otroškem joku podarjeno. Življenje je čudež, ki ne izbira, temveč deli veselje zunaj razuma. Zato je od Smrti krivično pričakovati, da bi morala slediti pravilom.<br />
<br />
Ne vem, kaj leži za tančico tišine. Vem pa, da je posebno potovanje. Že zato, ker je tako skrivnostno. Kdor izgine v skrivnosti, ni zares končal svoje poti, zato ostaja večno upanje, da se nekoč spet vidimo. To je vsa lepota smrti. Nihče ne ve resnice, zato nam je dovoljeno upanje. Iskreno upanje, to <i>smešno upanje, za katerega res velja, da pogosto umre. A nikoli ne ostane mrtvo. </i>Smrt, ki se ti zgodi, je morda boleča, a najdragocenejša izkušnja, iz katere se naučijo le tisti, ki ostanejo živi. <br />
Za to misel se zahvaljujem eni mojih najbljižjih prijateljic, ki je grenkobo smrti grobo občutila na koži, v ustih in očeh. A prav zato je tudi ena najmogočejših, najtrdenjših in najiskrivejših oseb, ki sem jo kdaj spoznal, saj je preko smrti spoznala življenje in postala opora drugim. Njej tudi posvečam ta blogopis. Hvala ti. <i> </i><br />
<br />
In morda še manjši nasvet. Pojdite na kraj, kjer počiva vaša ljubljena oseba. Pojdite sami ali z življenskim sopotnikom, morda najboljšimi prijatelji, ali celo otroki. Iskreno se pogovorite z osebo, tudi če le v mislih. Morda predstavite očetu njegove vnuke. Babici izbranko ali izbranca. Ali prijatelju prinesite cvet vrtnice, katere sadiko vam je nekoč z nasmehom podal čez ograjo. Verjemite, lažje vam bo. <i> </i><br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<object class="BLOGGER-youtube-video" classid="clsid:D27CDB6E-AE6D-11cf-96B8-444553540000" codebase="http://download.macromedia.com/pub/shockwave/cabs/flash/swflash.cab#version=6,0,40,0" data-thumbnail-src="http://img.youtube.com/vi/Rag_9J1ZC2g/0.jpg" height="266" width="320"><param name="movie" value="http://youtube.googleapis.com/v/Rag_9J1ZC2g&source=uds" /><param name="bgcolor" value="#FFFFFF" /><param name="allowFullScreen" value="true" /><embed width="320" height="266" src="http://youtube.googleapis.com/v/Rag_9J1ZC2g&source=uds" type="application/x-shockwave-flash" allowfullscreen="true"></embed></object></div>
<br />
<br />
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-77661767852220879822013-02-27T21:38:00.001+01:002013-03-10T21:51:16.500+01:00Prva svečka pisarijam. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<br />
<div style="text-align: right;">
<i>Najslabša stvar, ki si jo kdaj napisal, je vedno boljša od katerekoli stvari, ki je nisi. </i></div>
<div style="text-align: right;">
Avtor neznan.</div>
<div style="text-align: right;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
Zadnjih nekaj tednov se vse vrti okoli pisanja. Okoli zapisane besede, tega skupka majcenih črnih krac, ki naredijo naše misli najbolj snovne in oprijemljive. Zapis je zaenkrat človeku najjasnejše osmišljenje večje ali manjše zmede, ki se krotoviči po glavi. Semiotsko gledano, je besedilo, oz. tekst ne le nosilec informacije, temveč predvsem gradnik kulture, ki obstaja v neločljivi vzjamenosti vseh tekstov (tudi nepisanih, se razume), gradnik novega in sočasno hranitelj starega. Z besedami Jurija Lotmana lahko o tekstu govorimo kot o kulturem spominu ter gradniku naše stare in nove znakovne sfere, znotraj katere živimo in mislimo. </div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
Preprosteje povedano, pisanje nam pomaga misliti. Povsem natančno vem, zakaj sem začel pisati blogopise. Pred letom dni sem prvič začel opažati, da v svoji anglistični sprijenosti, ki nam jo radi očitajo nekateri, res nisem več znal tvoriti lepih slovenskih stavkov in se izraziti na način, na katerega bil lahko ponosen. Veliko lažje je bilo, to <i>just express myself in English, if you know what I mean /to be read with British accent/. </i></div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
Resnici na ljubo mi pisanje v slovenščini nikoli ni prav dobro šlo. Za angleščino ne vem, ker so angleške pisarije navadno hvalili tisti, ki so jo obvladali precej slabše od mene, zato kaj dlje od tihega (in včasih malo manj tihega) ponosa ne želim iti. Že v gimaziji so bili moji eseji v slovenščini na trojki, in to tisti kamniti. Vse od prvega eseja v prvem letniku pa do predzadnjega v četrtem preteresov ni bilo. Kaj je manjkalo esejem ne vem, spomnim se le, da tudi profesorica ni vedela. Obupala je nad mano in nad tem, da bi mi pojasnila, zakaj ne gre in ne gre v višje nadstropje. Za prav dobro skupno končno oceno sem se pač moral naučiti slovnico ter življenje in delo vseh naših Trdin in Jenkov in kar je še teh cankarjanskih očetov. Mimogrede, besedo bukev še danes lahko sklanjam tudi ob polnoči. </div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
Nato je prišel zadnji esej v četrtem letniku. "Milan,"je rekla in me iskrivo pogledala, "tokrat pa je napredek! Zares očitno izboljšanje!. Izvoli esej." Naj me umestijo v romantiko ali barok, ne morem si kaj, da ne bi rekel, da mi je poskočilo srce, ko sem se uzrl v desni zapognjeni rob pole. Napredek! Ocena: 3-4. Romantiki so se zapili, mar ne? </div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
3. marca prejšnjega leta, ko sem začel ta blog in za katerega sem vesel, da je preživel, sem se namenil pisati ventilne blogopise. Obupno pikri cinizem z mešanico sarkazma in aktualnega odziva na dogajanje okoli mene. A zgodilo se je nekaj drugačnega, nekaj, česar nisem nameraval. Blogi so ostali le nežen odsev tistega, kar sem si zamislil. In bolj so bili apolitični, več bralcev se je odzivalo. Zgotovil sem, da imam z bralci skupni vsaj dve točki. Prvič, prenasičeni smo raznega pametovanja o trenutnem gospodarsko-političnem stanju. Vsaj dan poslušamo ljudi, ki na novo odkrijejo, da nam gre slabo. Neverjetena analitična očesa. In drugič, v svojih razmišljanjih nismo sami. </div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
Govoril sem s prijatelji, ki so moje rentanje o študijski izbiri brali kot navdih za novo odkrivanje ljubezni. Spet drugi so v pisanju iskali pedagoške prijeme. Nekdo se je celo zapičil v kratek zapis o divjem česnu. S kakšnim namenom ne vem, a časovno ta zapis spada v somračno norijo z bleščicami na koži. Kakorkoli že, blogopis so brali kot svoje besedilo, tisto, ki so ga potrebovali. In kar je najpomembnejše, mnogi so so odločili, da tudi sami nehajo molčati in začnejo s pisanjem, bodisi blogopisnim, kot na primer <a href="http://sanjafindsforrester.blogspot.com/">Iskanje Forrest(er)a</a>, ali<span style="color: blue;"> <a href="http://soncendan.blogspot.com/">sončkica</a></span>, bodisi popisujejo lastne zvezke, ki so ostali še iz osnovne šole, 7. razred, etika in družba. Pisanje je golo zaupanje občutku in mislim.</div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
Vsako pisanje deluje terapevtsko in to čisto zaradi osnovnega načela zapisovanja zahodnih kultur - vsaka zapisana misel mora biti linearna, z drugimi besedami, zaporedna, sistematična. Črko za črko in besedo za besedo. Tudi če človek namerno ruši grafično podobo, mora to početi v zaporedju. Miselna zmešnjava, ki teče paralelno, pravokotno, zadenjsko in najbrž vzporedno še v nekaj drugih dimenzijah, se mora preleviti v linearno misel, pa čeprav še tako preprosto ali neumestno. Papir kar nankrat postane najzaupnejši sogovornik in terapevt. Sili v urejenost misli, sili v sprostitev. Celo kričati je na papirju ali celo v mobilnih sporočilih lažje. Kolikokrat se človek resnično izkriči in izkrili, ko v sporočilce zapiše: "AAAA, zmešalo se mi bo!!" Človek, ki to prebere za seboj si ne more kaj, ne da bi se vprašal: "Torej se mi šele bo?" Pisanje o sebi nas uči tudi drugih načinov samospoznavanja. Preprosta objava določene pesmi na družbenem omrežju nas obvešča o našem duševenem razpoloženju. Zato nam pogosta objava <i>Gagnam</i> plesa ni v čast.</div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
Pisanje je trening. Črka za črko se oblikuje naš stil in način razmišljanja. Na tem mestu kot učitelj pozivam k pisanju na roke. Učenci pričakujejo, da bomo za njimi znali prebrati hieroglife, ki jih niti sami niso zmožni. Je to<i> o</i> ali <i>a</i>? Ne, <i>l</i> je. Seveda.</div>
<div style="text-align: left;">
<br /></div>
<div style="text-align: left;">
Najdite pisatelja v sebi. Februarski dnevi so kot nalašč za sprehod po lastnih mislih, preden se vas poloti pomladanska utrujenost. </div>
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-39219046829548296502013-02-16T16:42:00.000+01:002013-04-10T21:13:43.278+02:00Zamižite in skočite v nebo. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Navdih. Navdih sem potreboval. Kar nekajkrat sem obiskal svoj spletni dnevnik blogopisov, a se izpod prstov ni hotelo izviti ničesar. Popolna tem<u>a</u> namesto popolne t<u>e</u>me. Resnično grozljiv občutek, podoben temačni ulici, za katero veš, da ni slepa in da nekje na koncu vendarle mora biti izhod, a sta okoli tebe le hlad, ki gre do kosti, ter grozeča mrakobnost. Temu dodaš še nekaj parov breztelesnih oči, ki od tebe pričakujejo, da se boš na mestu odločil in samozavestno zakorakal v pravo stran. A bodimo pošteni. Celo Gandalf se je moral usesti, si priznati izgubljenost, premisliti in nato stopiti za svojim nosom ter zaupati svojemu golemu občutku.<br />
<br />
Čemu ta primerjava? Danes sem bil na gimaziji priča mnogoštevilnim mladim Gandalfom, no, hobitom, ki so več kot očitno zbegano blodili po temi, čeprav dan niti ni bil tako kisel. Kam v srednjo šolo? In še pomembneje, kam na fakulteto? Je v teh časih vsakršen trud sploh vreden svoje cene, če bom na cesti kot vsi drugi? Vsi upi, ki jih mladež polaga na informativni dan, se razblinejo. Dva kilograma nasmeškov s posajenimi rožicami in prijetno ambientalno glasbo v ozadju za seboj, prosim. Povsod enako.<br />
<br />
S takimi dvomi se spopadajo vsi, ne le tisti najboljši ter najslabši, kot je bilo v navadi v mojih letih. Najboljše učence je zanimalo vse, ocene in dosežki pa izbire niso prav nič omejevali, celo nasprotno, spomnim se, kako krvavo sem zavidal tistim, ki so že vedeli, kaj bodo počeli, ali pa so se vsaj pretvarjali, da je temu tako. Najšibkejši niso imeli želja nič manj... a so stali pred istim strelskim vodom, saj jim uspeh tega ni dovoljeval. Večkrat me ljudje povprašajo, kako sem pristal na študiju dveh tako nasprotnih si jezikov. Resnici na ljubo, si ruščina in angleščina res nista najbolj blizu, a se izvrstno dopolnjujeta (čeprav sodobni ruski jezik kot po tekočem traku prevzema transliterirane besede, zapisi imen, kot na primer ubogi Мишель Пфайффер /Mišelj Pfajffjer/ in Уитни Хюстон /Uitni Hjuston/ pa so tako ali tako zloglasni). Natančno poznavanje vsaj enega slovanskega nematernega jezika je bila moja želja, pri čemer sem vsaj približno že poznal enega od romanskih jezikov. Ker je germanska angleščina zaključevala ta enakostrani trikotnik, je bilo moje preživetje od Amerike pa vse do daljnje Kitajske zagotovljeno. Kdo po hodi na Madžarsko, vas vprašam.<br />
<br />
Sila lepa teorija, a nič več kot to. V resnici sem se za študij ruščine odločil dve uri, preden sem oddal prijavo na fakulteto. In navdih je prišel le nekaj dni poprej, ko je o študiju ruskega jezika glasno razglabljala prijateljica. Še danes se včasih stresem ob misli na to, kakšno srečo sem imel pri tej ruski ruleti. Študij me je namreč pograbil in navdušenje nad jezikom še vedno traja. A če razmislim nazaj, sem sedaj več kot trdno prepričan, da mi je uspelo le zato, ker sem se odločil sam. Ker sem vedel, da se moram dokazati sebi in svojemu umu. V glavi je vladala nepopisna zmeda, ki jo je zavzeto popisoval dvom, in čeprav sem bil takrat jezen in domala ne obupan, sem danes hvaležen, da je bil glede nadaljnjega študija edini nasvet moje drage matere sledeč: "Sam se odloči. Jaz sem se tudi. In moja mama tudi." <br />
<br />
Ključnega pomena je, da je za odločitev vsak odgovoren sam. Ne predstavljam si zagrenjenca, ki mu ni uspelo in ima nato vse življenje patetičen izgovor in krivdo išče v dejstvu, da so ga v določen študij prislili starši. Če so pritiski previsoki, je upor edina rešitev in za tem stojim trše od papeža. Zamujene aspiracije staršev ali preslikavanje svojih želja na otroke je krivično, saj vzame posamezniku možnost do odločanja o lastnem življenju, in to o tistem edinem življenju, ki ga premoremo, ko staršev že zdavnaj ni več. Znanka se je borbe s starši postopila na zanimiv način. Vsem svojim prijateljem je zaupala svojo željo, nato pa jih prosila, naj dajo strašem vedeti, da oni že vedo. Kaznovala jih je za njihovo nezaupanje in pritiske. Čeprav nisem pristaš maščevanja, razumem vzgojni nauk, predvsem pa razumem razloge zanj.<br />
<br />
Poraja se mi še en razmislek: v času, ko sem fakulteto izbiral jaz, je bilo sramotno s seboj jemati starše. Na zadnji predstavitvi, ki sem jo v imenu študentov izvedel na fakulteti, je bilo staršev skorajda več, kot bodočih študentov. Spremstvo v srednji šoli še razumem in dopuščam, na fakulteti pa me je dodobra pogrelo, ko je naenkrat neka mama dvignila roko in začela: "Naš'ga pa zanima..." Med tem je <i>naš</i> zdolgočaseno sedel/ležal na sosednjem stolu in brskal po mobilnem telefonu. Najbrž bo mama prišla tudi na izpit. In seveda na govorilne ure, če bo <i>naš</i> cepnil<i>.</i> <br />
<br />
Ni se napak motiti. Niti se ni napak premisliti in prepisati po enem letu, saj je samospoznanje višje od časa. Še najmanj napačno pa je imeti dvome, saj ti kažejo, da nam ni vseeno do sebe in svoje prihodnosti. Dvomi so strah, in trenutno stanje nam ni prav nič v pomoč. Ali pač? Kaj ni čas, da začnemo misliti na čas po krizi? Na ruševinah preteklosti se vedno gradi nova sedanjost.<br />
<br />
Ne poznam recepta za končno odločitev in morda se zdi, da so vse besede tega blogopisa zaman. A vseeno bi želel z vami deliti nekaj dobronamernih vodil, ki mi jih je življenje ukrojilo do sedaj.<br />
<br />
1. Ko sem se odločal, ali naj postanem prevajalec ali učitelj, sem si zamislil sebe v prihodnosti. Misel na enoliko pisarniško okolje z rešetkami iz kupov papirja mi je bila dovolj. Prestavljajte se v mislih v raznolike poklice. So okoli vas ljudje? Ste sami? Vam po naročju plezajo otroci? V laboratoriju? Za knjigami? V pisarni? Obkroženi s poslovneži?<br />
<br />
2. Nato se prestavite z dela domov. Kakšen je dom? Kakšen način življenja vam razkriva? Vam je denar zelo pomebnen? Ta odgovor zahteva iskren razmislek. Samemu sebi ne gre lagati, kajti sam sebi ni nihče altruist. <br />
<br />
3. Je v tej sliki tudi družina? Sam sem imel imena otrok domišljena že v srednji šoli. Skoraj bi se zdelo, da bi takrat raje našel partnerico, ki jih bo sprejela, kot pa o tem razpravljala. Pomembna pa ni le bližina lastne družine, temveč tudi stare družine. So na družinski sliki tudi babice in dedki? Pa tete in bratranci v drugem kolenu? Vsi govorijo, da bi radi veliko potovali in se dobro imeli. Kaj pa življenje iz kovčka? Je pogovor s starši po spletnem programu enkrat mesečno dovolj, da so vaše misli mirne? <br />
<br />
4. Prof. dokt. spec. ter vaša gnada... Kakšne so vaše akademske aspiracije? Nazivi? Se starši ali prijatelji omalovažujoče zdrznejo, kadar jim imenite svoje želje? Imenitno kar največkrat ni imenitno. In če sam slišim, da je kakšen poklic več vreden od drugega, zavzeto pritrdim. Nasmejana in zavzeta čistilka je vredna več od zagrenjenega, mrtvoribjega družinskega zdravnika s tremi nazivi. <br />
<br />
5. Ločite svoje želje od tistih, ki so vam jih podtaknili drugi. Ne izgubite se. Če dvomite o tem, da s svojim študijem ne boste dobili službe, naj vas potolažim, da je z nobenim ne boste. Če ne boste v njem najboljši. Iskrena želja in zagnanost olajšata delo ter hkrati kalita prvovrstne mojstre poslanstva. In za najboljšega mojstra se vedno najde mesto.<br />
<br />
Najpomembnejše pa je, da poslušate svoje srce. Nihče se ne pozna slabo. Se pa večina slabo posluša. Nikoli ni lahko. A trud prinese zmago in da krila. Trud in golo zaupanje sebi.<br />
<br />
<br />
Prisluhnite ji.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/LyLZsLV91mQ?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<br />
<br />
<span id="goog_371505462"></span><span id="goog_371505463"></span><br />
</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-65238017944275544552013-01-16T00:18:00.001+01:002013-02-21T16:52:29.162+01:00Belo, ki te ljubim belo.<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Pa sem ga dočakal tudi jaz. Usmilil se me je. 14. januar, prelomni dan. Dan, ko štejem znova. Dan, ko se je tudi zame obrnil nov list v življenju. Nova prva stran. Nove možnosti. Nove prekršene zaobljube. 14. 1. 2012. Dan, ko se je tudi zame zgodilo novo leto. <br />
<br />
Naj pojasnim. Nisem pravoslavec, čeprav imam na koncu ene noge bosansko-srbske korenine, <i>Сретна вам Нова!</i> In res je, sem rusist, <i>С Новым годом!</i> a ne gre za kakršnokoli poklicno deformiranost, oziroma se le-ta v zadnjem času menda ni še poslabšala. Mimogrede, zanimiva je vsa ta kolobocija z novim letom. Natančeje s starim novim letom, ki sledi gregorjanskemu koledarju in h kateremu se pod težo novodobne kapitalisitične norije vrača vedno več ljudi v Rusiji. Staro novo leto. <i>Staro </i>še preden je sploh lahko novo. Res ne vem, zakaj je 1. 1. tako poseben dan. Ne vem, čeprav razumem. Številka ena daje nove priložnosti, ki niso okužene s težo predhodnjih dni in spominov, sploh kadar je leto težko, kot je bilo 2012.<br />
<br />
Ko se ozrem nazaj, vidim, da bilo leto 2012 zame najbolj viharno do sedaj. Milanovo <i>Pijevo življenje </i>brez tigra in haluciniranja otoka, a vsekakor z nekaj hijenami in orangutani. V januarju sem se vrnil v Evropo, začel blogopise, kmalu našel prvo resno službo, malček pomagal pri neverjetnem kulturnem projektu <i>Mamma Mia!</i>, se delno (in s tem stoodstotno več kot večina slovenskih mladih odraslih) odselil, ter na koncu koncev dvakrat postal uni. dipl. prof. Med te mejnike bi lahko nasul na tisoče manjših kamenčkov, ki pa ostajajo moji, za težke čase, da se bom znal vrniti iz temnejših gozdov. Zakaj? Naj odgovori eden teh kamenčkov, ki je prav tako zazanamoval moje leto 2012, in ki mi je že nekajkrat prebudil vse kokoši in njihovo polt: <i>“Saruman verjame, da lahko le velikanska moč drži zlo v šahu, a mene je življenje naučilo drugače. Spoznal sem, da so mala dejanja navadnih ljudi in njihovega vsakdana tista, ki drže temo proč od nas. Drobna dejanja pozornosti in ljubezni. Zakaj Bilbo Baggins? Ker mi vliva pogum".* </i>G(r)andalfov filmski citat (kateremu neskončno moč daje glas Sira Iana Mckellena, mojega prijatelja, če bi se seveda bila spoprijateljila) ubeseduje moje trdno prepričanje o drobcih, ki dajejo življenju smisel. <br />
<br />
Leto 2012 je bilo seveda polno tudi težkih preizkušenj. Vrnil sem se v Evropo, začel blogopise, kmalu našel svojo prvo resnejšo službo, <i>Mamma Mia!... </i> Problem kratkotrajnega spomina? Ne, temveč dejstvo, da je kmalu po vrnitvi iz Amerike v prelepo (in mnogo pametnejše) okolje občutek radosti odstopil mesto občutku ujetosti in brezciljnosti. Da je prvemu blogopisnemu navdihu sledilo dologočasno besedičenje. Da imajo čudovitem učiteljskem poslanstvu navkljub nekateri dijaki tudi slabo lastnost, imenovano starši. Da hotel "Sam-doma-na-svojem" ni podružnica Hotela Mama in da poleg stroškov za stvari, znane in neznane, človek nikoli nima pri roki tisega, kar potrebuje. Ter da je pompozni in poveličevani dvojni naziv v resnici še mnogo daljši: uni. dipl. prof. brezposl. In <i>Mamma Mia!</i>? Že sam izraz prevečkrat uporabimo ob neljubih trenutkih, kaj šele, da bi se vanj poglabljali. A spomina vredna izkušnja je lepa prav zato, ker je bila v nekaj trenutkih tudi grenkobna in boleča. Končni nasmešek in pomiritev sta tisto kar šteje. Če bom nekoč lahko pogledal nazaj in življenje zaključil z nasmeškom in brez obžalovanj, bo moja naloga opravljena. In morda še nekaj, v kar nesmrtno verjamem: življenje težke preizkušnje nalaga tistim ljudem, ki so jih zmožni prenesti - morda s krvavo odrgnjenimi pleči, a z dvignjeno glavo. Zatorej vztrajam, da so to bile moje najlepše izkušnje preteklega leta. Leto 2012 v spominu delim na posamezna obdobja med izkušenjskimi prelomnicami, namesto umetnih skupkov dni, ki imajo enkrat trideset, drugič pa spet enaintrideset dni. In prav zato se moje novo leto ne začenja prvega, temveč vsakič drugače, ob prav posebnem dogodku...<br />
<br />
Ne vem, kdaj sem prvič tako začel praznovati novo leto. Ne spomnim se, ob kakšni priložnosti, niti ali je bila ideja sploh odganjek lastnega zelnika ali kakšen vsiljivec, ki ga je spotoma prineslo in se je razbohotil v moji glavi. Vem le, da vsako leto po novem letu čakam prvi sneg. Tisti pravi sneg, sneg zapadnik, ko beli kosmiči frlijo z nebesnega svoda kakor kokosovi ostružki skozi mamino čajno cedilce. Tisti sneg, ki pada, ko je že zdavnaj vse belo. Tisti sneg, ki zapade že odmetano parkirišče, preden odlopatamo do konca. Tisti sneg, pred katerim negativci bežijo, a njihovo godrnjanje zaduši obmolklo padanje bele tančice. Prav vsak košček sveta je lep v nedotaknjeni belini. Celo smetišču se človek lahko takrat približa s spokojnim zaupanjem. V takem snegu se odpravim ven in se najprej za nekaj minut ozrem navzgor v neskončno rojenje upanja, da z mene odplakne vso napetost ter ves nemir, ki se je kopičil daleč v sivi januar. In nato je korak lažji, sprehod brez dežnika pa nekaj najlepšega za najsrečnejše in podivjano bitje trenutka.<br />
<br />
Spomnim se, ko me je nekoč presenetila snežna nevihta v Londonu. Pohitel sem do Monumenta, spomenika londonskemu požaru in se povzpel nad mesto ter pol ure gledal v snežinke, ki so ovijale mesto v sladkorni osip. Pod seboj sem zagledal poslovneže, ki so se v oblekah prerivali v snegu in se obmetavali z žlobodro, ki je nastajala in v njih sem videl tiste otroke, ki danes prerijejo vsak bližnji hrib ob prvem snegu, pa čeprav je komajda, kot pravi moja polovinka, oslinjeno od snega. Belina daje upanje in pri tem ne izbira. In vem, da me bo vsakoletna sila po očišenju v živčjenju gnala tako daleč, da sem se samo zaradi nje pripravljen tudi preseliti. Tujega miru ne gre iskati. Svojega pa je edina pravica in dolžnost. <br />
<br />
Pojdite torej ven, na sneg, čutite ga škripati pod nogami, naredite angelčka, črta ali čokatega svizca; ne zamudite, kar nam je bilo nekoč samoumevno.<br />
<br />
Svobodno novo leto vsem skupaj.<br />
<br />
<i>* </i>Prevod pisca po filmu <i>The Hobbit: The Unexpected Journey</i><i>: "Saruman believes it is only great power that can hold evil in check, but that is not what I have found. I found it is the small everyday deeds of ordinary folk that keep the darkness at bay… small acts of kindness and love. Why Bilbo Baggins? That’s because I am afraid and it gives me courage.” </i><br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEihNPXK91V_H4HkmTzPRrIf_xPbglH3-gl7yK6sKIiichFhXxYJ5Xyis-pZ1yWCsiAdvbP3csMtQI8ApgD1ZcsnxUp6slxlgoagYmeG1AKqIXVtgy27oQtwT3MXy5VyeInOdO5rXXsPP4Q/s1600/Picture+18.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEihNPXK91V_H4HkmTzPRrIf_xPbglH3-gl7yK6sKIiichFhXxYJ5Xyis-pZ1yWCsiAdvbP3csMtQI8ApgD1ZcsnxUp6slxlgoagYmeG1AKqIXVtgy27oQtwT3MXy5VyeInOdO5rXXsPP4Q/s1600/Picture+18.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Tako je. Moj snežnobeli alterego.</td></tr>
</tbody></table>
<i> </i> </div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-90657876891537618412012-12-25T22:49:00.001+01:002012-12-26T09:03:39.938+01:00Tradicionalno prvi božič.<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Torek, večer božiča 2012.<br />
<br />
V pomladno prebujajočem se marcu sem pisal o svetosti tradicije. In božič je za nekatere oboje, svetost in tradicija, za druge le tradicija, tretjim izgovor nakupovalnega brezumja, četrtim nič, petim in šestim manj kot nič, nekaterim pa morda ostra bolečina osamljenosti, ki se razrašča globlje od pradavnih ponosnih jelk. Meni božič pomeni predvsem družino in tiho druženje, ki je imelo v preteklosti kaj malo krščanskega pridiha. Res je, da so tudi pod našo smrekico stale jaslice, kjer so počivale (kajpak na hrbtu ali boku) ovce, on njih pa še kakšna kokoš, pastirček ter prevelik a strašljivo resničen dinozaver. In res je, da sem se z dedom udeleževal polnočnic, kjer so imeli čudovite velikanske jaslice in so vse okoli nas pele pretirano odišavljene tete. In končno je tudi resnica, da je naša hiša dišala po kadilu, ob katerem pišem tudi blogopis.<br />
<br />
Vseeno vseh teh podob nikoli nisem povezoval s kakršnokoli globljo resnico o rojstvu novega upanja ali človeka Boga. Le z našo družino in našim božičem. Kajti na ta edini večer v letu je naša mati dovolila nam otrokom, da po večerji bogatega narezka (ker je tako lažje in se zajtrk določi sam po sebi) ostanemo budni do polnoči ob prižgani televiziji, naverjetneje ob predvidljivih norčijah junakov filmov <i>Sam doma</i> ali <i>Indiane Jonesa</i>. Vendar je bila televizija le zvok iz ozadja. Naša družina je namreč na božič vedno sestavljala novo sestavljanko, ki jo je prinesel Božiček. Sedeli smo okoli tisočerih koscev, se pogovarjali, si zakrivali svetlobo in prva leta preprečevali mlajšima članoma nepredvidene izlete ročic v bolj spolzka in slinasta področja. Sestavljali smo svoj božič. In težja je bila sestavljanka, dlje je božič trajal, včasih celo do novega leta in dlje.<br />
<br />
Moja boljša polovica, ki se pravkar trudi s sladkimi snežaki, je poznala povsem drugačen božič. V slovenceljnizmih ponižno priznavava, da sva <i>ta rdeč</i> in <i>ta črna, komunajzer </i>in <i>cerkvenarica, Tito</i> in<i> nuna</i><i>; </i>dva zombija iz nezdružljivih svetov. Božični večeri mojega dekleta so bili prežeti s čarobnim petjem božičnih pesmi pri vseh polnočnicah, tudi tistih, ki so v resnici sedmice in poldevetnice, le da nje parfumi teh istih tet niso nikoli dosegli, ker je kor v cerkvi previsoko. Nekako tako kot petje vseh teh tet. Božični večer je mineval v naglici nekje med bogato obloženo mizo, ki se je obvezno šibila pod zeljem in klobasami, in tremi zaporednimi mašami. Božično jutro je prineslo še kakšno (mašo, pa tudi klobaso), večer božiča pa je v tem istem vatikanskem duhu smiselno zaključila na rok koncertu. Sva lahko še bolj tipična predstavnika slovenskih skrajnosti, s katerimi se v javnosti tako silovito opleta? Menda ne.<br />
<br />
Dve nezdružljivi tradiciji, ki sva jih na letošnji božič prvič združila. Sama, v najinem najemniškem stanovanju iz zloglasnih osemdestih, no, v resnici v sobici, pravzaprav v nekakšnih jaslih. Božič je čas družine, mar ni tako? Vera ali ne, lepo je imeti družino in se skriti v njen vseodpuščujoči objem, dasiravno so to starši, partner ali partnerica, prijatelji ali stara prešita igrača z enim gumbom. A v vsej idealizaciji in teoriji, ki smo je humanisti prepolni, priznam, da sem imel nekaj pomislekov. Kako udejaniti svojo lastno otroško iluzijo in pri tem omogočiti svoji boljši polovinki božič, ob katerem ne bo imela občutka, da je v resnici le klavrna osminka? <i> </i><br />
<br />
Kaj je skupnega obema? Smrekica. Dobro, imava še pol dneva, da jo nekje stakneva. Okraski? Bova že nekako, jih je v stanovanju nekaj še od prejšnjih lastnikov. Oziroma, glede na stil, pred-pred prejšnjih. Jaslice? Imava. Ni Jožefa in Marije, ampak otroček pa je. Božične pesmi? Hvala, youtube, za možnost zaporedih skladb. Hrana? Nimava pečice, niti ni časa za kuho. Narezek torej. Tiho zmagoslavje in odobravajoče prikimavanje mojih prednikov. Sestavljanka? Kupila sva jo že pred tednom. Zmaga torej ni daleč stran. Polnočnica? Seveda, nekje je treba priti nasproti. Še vedno je dva proti ena. Ogled filma po njeni izbiri? Dobro, dva proti ena cela sedem pet.<i> Pravzaprav ljubezen </i>(<i>Love actually</i>)? Dva-dva. Nekaj sposojenega? Angleški eggnog. Tri-tri.<br />
<br />
Dve uri pred polnočjo je bila sestavljanka še vedno neodprta in nekako mi sploh ni bilo hudo. Tu potrebujete predzgodbo: preko celotnega dne sva sestavljla najino novo pridobitev, ogromno belo letečo ladjo prigod, oziroma posteljo. Prenašala sva pohištvo, preizkušala nove jogije, pospravljala sva in opravljala, in nato okrasila še najino prvo skupno drevesce, ki je vsej skrbnosti in ljubezni navkljub od daleč bežno odsevalo najino trenutno finančno stanje. Kakorkoli, po večerji sva se zavlekla na posteljo in se spravila k božični uspešnici. A filma nikoli nisva pogledala do konca. Tudi k polnočnici nisva šla. Storila sva to, kar je najini družini najbolj manjkalo na ta božič želja - zaspala sva miren spanec in s tem ustvarila novo tradicijo. Še več, morda bo božič edini večer v letu, ko bomo vsi že v objemu sladko spali ob deseti uri in se veselili novega dne. <br />
<br />
Zame je bil božični večer pomembna učna ura življenja (in gospodinjstva). Sprejemanje drugačnosti te šele potisne na pot. Ko pa se ji resnično prepustiš, te pot lahko odpelje tja, kamor ti je bilo namenjeno priti. Skupna pot je mogoča le, ko ni več dveh strani, le ena nova. <br />
<br />
Zato mi dovolite iskreno voščilo. Pustite se voditi svežim in vedrim mislim. Ne čakajte nanje, ampak jih pošiljajte vsak tren, na vse strani. Čutite bližino drug drugega. Se nasmejte mimoidočemu. Povprašajte ga po imenu in ga ob slovesu objemite. Morda bo prav ta mimoidoči vaš prevoz domov na prvo jutro novega leta. Drugega boste namreč že v službi. Ali pa bo mimobežni obraz dobil oči, nos in usta, ki se bodo nagajivo namsihale preko kozarca s šampanjcem.<br />
<br />
PS. Prosim, bodi izvirni v željah, ki jih izrekate. Za tiste pisne je najbrž prepozno, a kaj več od dolgočasnega <i>Srečen božič in srečno novo leto!</i> menda zmore vsak z malo soli in popra v glavi.<br />
<br />
PS1. Božič in novo leto se pišeta z malo začetnico z izjemo začetka stavka. Bodimo solidarni in znižajmo stopnjo zgodnje umrljivosti slovenistov in učiteljev. <br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiQEiDGyZKVrzDmjQ26iUZq4tm4X6QhMQ_vwpR0laxuW46vZZ_sUCiWOKA9elnnpK4PFByWod5e4BJflHo_Z13Ujeyzg_yPYgg8ORH9ocTXBvGbX9AFbRLYbu8gOmXtutgVvM8dr33SydU/s1600/bo%C5%BEi%C4%8Dku+v+naro%C4%8Dju.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="187" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiQEiDGyZKVrzDmjQ26iUZq4tm4X6QhMQ_vwpR0laxuW46vZZ_sUCiWOKA9elnnpK4PFByWod5e4BJflHo_Z13Ujeyzg_yPYgg8ORH9ocTXBvGbX9AFbRLYbu8gOmXtutgVvM8dr33SydU/s320/bo%C5%BEi%C4%8Dku+v+naro%C4%8Dju.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
<i></i><br />
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-42262406920088201032012-11-20T10:52:00.000+01:002013-02-21T23:31:05.834+01:00Nekaj malega o več.<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<span class="userContent"><i>"And love dug a fountain of bliss in his heart,
and he hoped he would never stop bleeding, for every drop was as clear
as the sky and as light as hope. He knew that all eternity was worth
living for one such moment</i>." <i>BOTBW</i></span><br />
<br />
Človek. Nekaj zadnjih tednov se moje misli in pogovori z ljudmi vrte okoli človekovega bistva in njegove esence. Človek je jasen dokaz, da je v luči Matere Narave (bodisi z malo ali veliko začetnico) veliko več od vesoljnih naključij in slučajev ter veliko več od snovi, ki ga sestavljajo. Ali je človek vedno izpričevalec svojega ensa niti ni vredno razglabljati, ker bes tu ni na mestu. Ne želim posegati v verstva in prepričanja, niti nočem tega razmisleka z njimi obremenjevati. Dvomim, da mi bo uspelo misli prignati kaj dlje od puhličenja, a moram poizkusiti.<br />
<br />
Človekova formula.<br />
<br />
Č = N + O + C + H + Ca + P + ostale snovi + NNN. <br />
<br />
Drugače povedano, če bi 80 kilogramskega človeka razstavili na nekaj snovnih kupčkov, bi dobili 53 kg kisika, 14,4 kg ogljika, 8 kg vodika, 2,4 kg dušika, 1,2 kg kalcija, 0,8 kg fosforja. Ostane nam še 0,2 kg za vso preostalo množico snovi. Lahko si mislim, da niti povprečni srednji šoli ne bi bilo težko priti do teh snovi, kaj šele najbolj vrhunskim znanstvenikom sveta, ki jim ideje in miselna moč preskakujejo vrh glave kot iskre in so najverjetneje zato vsi po vrsti plešati ali se barvajo. In vendar niti enden izmed njih ne bi mogel ustvariti človeka, vsaj ne drugače, kot je dano najpreprosteješemu neizobraženemu človeku. Kako torej lahko te gmote porodijo v svoji zmesi tri glavne lastnosti, ki po mojem mnenju določajo človeka? Razum, idejo in kot glavno - domišljijo. Leži odgovor v še nekem nadnaravnem delcu? Pa vendar je tak delec spet kemični element, in sam le stežka sprejemam, da so moji divji domišljiski svetovi zavrta fantazija enega ali več spolno neuravnovešenih ali v mladosti zatrtih prostih radikalov novih črk kemijske abecede.<br />
<br />
Človek je torej dvakrat NOCH, ali <i>več</i> od snovnega, in ker tega ne upam imenovati duša, duh, ali posledica samsare, bom uporabil tako puhlo besedo, kot je <i>več</i>. Človeka določa človeški <i>več</i>, kot določa rastline rastlinski <i>več</i> in živali živalski <i>več</i>. Od vseh posamičnih je človeški najmočnejši, in mislim, da je eden od njegovih namenov ta, da svetu s pomočjo razuma in idej pomaga, hkrati pa širi njegovo majhnost v domišljijske svetove, ki ne poznajo fizičnih meja. Bolj človek doumeva majhnost sveta s pomočjo razuma, dlje prodira njegova domišljija in ga osvobaja občutka ujetosti. Anna Frank je v pisanju, ideji in notranjem svetu našla moč, da je letela preko zatemnjenih oken podstrešnih sobic. Tudi ta blog je pisanje, je ventil, ki ga zunanji svet v nelahkih časih zahteva. Pisanje in razmislek, sta torej sila in nuja, ki mora skrivati nekakšno gonilo, ki ga človek ne pozna. <i> </i><br />
<br />
<i>Več</i> je torej <i>od</i> človeka in <i>za</i> človeka. Sam celo menim, da vsak človeški več izvira iz istega <i>več</i>, ki povezuje vse nas z vsemi ostalimi, rastlinami, živalmi, vesoljem, če hočete. A najprej k človeku. Ko mu priznamo <i>več</i>, ideje Leonarda da Vincija nekaj stoletij pred njihovim udejanjanjem niso več nemogoče. <i>Več</i>, ki je v človeku, a izvira tudi zunaj njega, omogoča določenim ljudem, da porodijo ideje zunaj svojega časa, imajo sposobnosti, ki jih ljudem ne bi pripisali in imajo domišljijo, ki je drugi ne morejo zapopasti. Človek večjega čudeža od udejanjanja svojega polnega potenciala na potrebuje.<br />
<br />
Ko priznamo ljudem njihov<i> več</i>, dopustimo tudi obstoj pravih zdravilcev, vizionarjev, neverjetnih piscev, znanstvenikov, dobrodelnikov, karizmatikov... a hkrati tudi zlikavcev in človeške nesnage. Razum človeku daje izbiro, a hkrati odgovornost. Upam in verjamem, da ljudje najdejo plačilo za svoja dejanja, pa tudi kazen za zlorabo svojega <i>več</i>, čemur smo tako pogosto priča. Adolf Hitler je bil neverjeten karizmatik, pa tudi slikar in pisec. Imel je silovit in nesporen <i>več</i>, a tako hudo izrabljenje ne mine brez kazni. <br />
<br />
Človek lahko s svojimi mislimi usmerja <i>več</i>, in če so misli dovolj močne in iskrene, se mu morda mreža teh <i>več</i> odzove. Sam sem prepričan, da si pot v življenju pomembno sooblikujemo z lastnimi željami in mislimi ter dosegamo cilje, če si jih resnično zaslužimo in želimo. V vsakem leži <i>več</i>, ki določa njegovo vlogo v spletju nevidnih niti, in pot do samoodkrivanja leži prav v odkrivanju svojega klica in svojega <i>več</i>. Najpomembnejše pa je, da človeški <i>več</i> zdravi. Ker je tako odvisen od sobivajočih <i>več</i>, in se udejanja v tem sobivanju, je odkrit stik pomemben. Ni slučaj, da je človeški objem najprijetnejši občutek misli in duha. Gre za sklenjen krog, kjer se najbližje stikata dve srci in toplina človeškega telesa, in sredi katerih <i>več</i> zasije s tako silovitostjo, da prisotne sili v nasmeh in občutek sreče, pa čeprav niso telesno udeleženi. Odkrito menim, da večjega občutka varnosti od objema ni. Ste bili kdaj v sami sredini skupinskega objema? Če ste v danem trenutku sposobni črne misli, se vas bojim. Človeški dotik zdravi in prav v današnjem svetu, ko se ljudje velikih mest bojijo osebnega stika, se bolezni širijo, a ne le telesne, temveč predvsem duševne, katerim v kemiji ni pomoči.<br />
<br />
Zatorej na tem mestu hvala Prijateljem, ki ste mi v teh tednih pokazali, kako je stati sredi samega vodnjaka energije in iz trenutka črpati vse življenje. Celine ima prav.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/T6wbugWrfLU?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<br /></div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-24009952400685488192012-11-02T16:06:00.002+01:002012-11-03T11:12:14.306+01:00Surfin' USA. Popotniški blog. Zadnji del.<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<br />
Zadnji del je krajši, ker ne obsega zapisa končnega potovanja. Čeprav z zadnjimi odstavki posegam v čas božiča, čemur se novembra z vsem sebstvom upiram, sem se določil, da blogopisi potrebujejo smiselno sklenjen konec. Večina dobrih želja pa je tako ali tako brezčasnih. <br />
<br />
<span style="font-size: large;">Nedelja, 27. 11. 2011</span><br />
Ah ja, <br />
<br />
danes je na vrsti (verjetno) zadnja okrogla izdaja
Milanovih blagovestnih blogovnosev. Ostaja mi le še mesec in nekaj dni,
in kar verjeti ne morem, da vas bom kmalu moral spet gledati... :P Ah,
Milan, the feelings are mutual, you say? Don't worry. I know I won't. <br />
<br />
Danes je zadnji dan Zahvalnega tedna, hkrati pa smo že globoko v božični sezoni. Zahvalni
teden mi je ponovno dokazal, kako netaktno neresni znajo biti Američani. Mene,
na primer, je že tri tedne nazaj na kosilo povabil eden od ameriških
kolegov. Vse do začetka tedna sicer ni bilo čisto jasno, kako bom prišel
do njegove hiše, ki je oddaljena kako uro in pol, a mi je vse skozi
zagotavljal, da me pride iskat in da je to, seveda, <i>Milan, I don't know why you worry, man</i>,
najmanjši problem. V četrtek ob 11. uri zjutraj (torej 2 uri pred
odhodom) mi v sporočilcu napiše, da bo sedaj vprašal svojo mamo, če
lahko pridem. Seveda na koncu iz vsega skupaj ni bilo nič, ker baje mama
ni pustila.<i> B....UT!!</i>!<br />
<br />
I wasn't defeated just yet. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi_pMFtG7KPw3z0mPUW7_o_AwI3jjfnzulY0KzD3I7gJ0HLquPXwFN1wDSaXN61oA9urvg2dGD_fjOkY6CqoxvHUUm7wkC3oIPV8mY-5JRqOlm4f0TWy2bRmq01HzH3P3O8jmHguYyS8kY/s320/IMG_4167+-+Copy.JPG" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Perutnina na in ob mizi.</td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td></tr>
</tbody></table>
Popoldne sem preživel s prijetno gospo
Boženo ob dobrem vinu in dimljenem lososu in gori poljskih slašic. Moja
zahvala na Zahvalni dan: Thank Iluvatar for Europeans in America. ;P
Tako se je moj zahvalni dan zgodil v dveh delih - priprava v četrtek,
nato pa včerajšnja prava zahvalna večerja s puranom, brusnično omako,
odličnim vinom v hiši ob morju: ponovno z gospo Boženo, njenim možem
domačinom Tonyjem, prijateljico Saro in 6 papagaji. Oz, dvema samicama makaa Stello
in Starjem, 3 kakatili in eno skobčevko. S Saro sva spekla še orehovo
rolado - in danes gremo skupaj jadrat. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgfdiuR-S38spU5l9pjB-RqL4RKSrZm1bHeaNvdfIKnHV-Twl2VHrVhophAHf1IlG6SOTwvDmghMlRC78vjYLNKw5GXsuzdS5nx7hfH2l-tgKS_6WxK98EAYW_R78W8J4i5rzheRig7GQ4/s320/IMG_4162+-+Copy.JPG" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Hvala za naravno pitanega purana, ki stane petkart toliko kot v trgovini.</td></tr>
</tbody></table>
Sara je prav tako imela, <i>hm, zanimivo, pristno</i> izkušnjo. Nje sicer niso pustili na cedilu, so pa ob zahvali ljudje jokali. Čustven
izliv celotne družine je povzročila očetova zahvala za najboljšo vojsko
na svetu, ki se bori povsod za demokracijo in jih varuje pred teroristi
in napadalci, kajti vsi bi radi uničili najboljšo državo na planetu in
še dlje. Ko smo naslednji dan obiskali tekmo la crossa, me je prav ta
oče vprašal, kako je kaj z nakupom pištole v Sloveniji, ker njegova hči prihaja na pripravništvo... Mislim, da ni govoril o vzgojenem sredstvu. <br />
<br />
Morda lahko danes spregovorim še o bumper stickersih. Tu v južnem
Marylandu se zelo zelo pogosti. Zelo. Bom pa rekel, da je manj še vedno -
več. Nekaj jih je zelo primernih; na našem kamijončku je End less-THIS
WAR, pa pozivi k dobrodelnosti, k pomoči, miru, koncu vojne. Potem pa so
tu tisti drugi napisi. <br />
Proud parent of a XYZ junior high student. Proud parent of the
best-cookie-selling girl-scout. Horse manure and guns sold here. If
Jesus is your co-pilot, honk. I shoot deer and animals. In gremo še dlje. Celo avtomobilske
tablice so zelo <i>posebne</i> (morda kot zanimivost, v USA tablica ni
obvezna spredaj, le zadaj). Povsod so tablice tipa: GODISIN, IAMW/GOD,
GODLOVESU, YOUSIN... Well, the objects in the mirror are no less <i>special</i>, than they appear. <br />
<br />
Pa še razmislek o zasedbi naše ljube Filozofske fakultete. Nekako se mi zdi, da
je tole precej blizu Wall streetu in Gibanju OCCUPY (in da sta ideji
časovno vzročno povezani bolj kot neki izgovori o zasedbi v sedemdestih,
ki pa so v ozadju gibaanja Occupy), a se bojim, da bo rezultat precej
podoben. Cilji? Dobri, a ne strukturirani. Zahteve? Splošne in vredne
podpore. Način? Medijsko odmeven. Res?<br />
<br />
Ko bereš Carra (NY Times) se pač moraš strinjati - četudi cilji niso povsem jasni, teža gibanja v ostaja celo v <i>njegovi nejasnosti </i>in
je paralelna politični nejasnosti (o kateri se nihče ne spreneveda). A
dvom ostaja - ko berem forume vidim, da je ljudem postalo jasno;
medijsko oko je gibanja pustilo precej nedotaknjena (in ne dvomim, da je
političen pritisk imel veliko vlogo pri tem), vloga teh gibanj pa je
predvsem v vretju in točki, ko potegnejo za seboj mase. Še nevedni
ljudje so nevarni, kadar imajo moč te mase. A zdi se da teh masovnih 99%
kar ni in ni videti. In razumem zakaj - videl sem upore pred Wall
Streetom, bil v San Francisu, DCju, Bostonu; povsod je enako; gre za
skupine šotorov s katastrofalno podobo; Upam si reči, da je večina ljudi
bila zadeta, pijana in sploh ni vedela, kaj tam počne, razen tega, da
so brezdomci in odvisniki končno dobivali tople obroke, nekaj medijske
pozornosti in glasbo 'alter scene'. <br />
<br />
Ko sem se sprehodil mimo, me je navdalo zanimanje (in ja, šel sem prav
med šotore in si te ljudi ogledal), nato pa gnus; nekdo je bruhal mimo
mene, drugi izločal... skratka; je to predstavništvo 99% svetovne
populacije? In s tem mene? Ne! Jaz delam, imam ponos, se umivam, itd.
Ljudje (v svojem nedvomnem konformističnem pasivizmu) ne želijo (in to
je tudi na forumih), da bi jih zastopala banda - in tako Gibanje, kljub vsem dobrim namenom, ostane
na sredini: politika je ne komentira, a jo medijsko zavira, ljudje so se
je odrekli. Na sredini pa je ravno tako kot nikjer. Škoda.<br />
<br />
Kako je s zasedbo filozofske fakultete ne vem; a ko berem zapise na
FB in neresnost, ki pronica, se bojim, da bo usoda enaka. Se motim? .<br />
<br />
<span style="font-size: large;">Petek, 18. 12. 2011</span><br />
<br />
Moj zadnji večer pri Batesevih.<br />
<br />
Božična večerja z mednarodnimi prijatelji.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhe9xiBqCKgM-U4RJ7jlcvh1bImFeRjfeJ_xoNNg9Y8jeii-C5qBbllILJRoe-wQnyiw7BCCDOUlziHcQmlYfU1wkhUnUrLSXo1FuKiywxizzuaA2TBNz6UPlrYAAmmzCNc16YdNTaYA88/s320/IMG_4316.jpg" width="240" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Božična večerja in kraljevi obisk. </td></tr>
</tbody></table>
Prvi večer novega norega potovanja. <br />
<br />
Zadnje je prvo. Prvo in drugačno. Vedno. Zato je življenje vredo živeti. <br />
<br />
Update: Izpiti zaključeni z A in A+ :P<br />
Vabilo v Hollywood še čakam.<br />
Still no Oscar, čeprav mi je uspelo priti v lokalne časopise. <br />
<br />
Božična
norija je dobila nove razsežnosti; zakaj za vraga žele ljudje požgati
svoje hiše s tono lučkami, ki se barvno ujamejo samo na cigodromu in imajo
na dovozih ogrome plastične hrestače, jaslice, božičke, medvede in celo
žabe, M&Mse, nekaj kar izgleda kot kondom (ugotavljam, da se gre
snežaka), itd.<br />
<br />
Vtise še zbiram, a mislim, da češnja na vrhu vseh teh kalorij šele
prihaja. Namig: We're seeing Alan Rickman. Cherry poppin, dear. Voice, I
mean. God, I would kill to have his voice on my GPS. "There will be no
sill turns in this car, you stupid driver!" ali pa "Oh, a woman behind
the steering wheel? Kill me now...." <br />
<br />
V vsakem primeru pa se vam zahvaljujem za potrpežljivost in branje.
Dobri pisatelji se pač svojim bralcem zahvalijo, če že dožive svojo
slavo. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhYhgiffPz0MmJrcnDK0JworkgIJ-Y4BgwcKiCsxfPhruMbyYLQRFmR7QJrJ4K3Rri9oup4FL9pnShz23HcYzfI0uBAm5skDe3TRCKel7r6VhHBSqH2xNqDbLJme8q4kQmZgr_NqpWHOAY/s320/IMG_4412.jpg" width="240" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Zadnja jed na fakulteti: muffin iz slanine s koščkom karamelizirane svinjine na vrhu. I was in the States all-right.</td></tr>
</tbody></table>
S šalom na stran, naj vam že sedajle zaželim mirne
praznike, pa mnogo lučk, a tistih v očeh in srčkih. Pa objemajte se.
Čutite toplino drug drugega. Govorim o dveh ljudeh, ne o enem samem in
kuhancu, čeprav tudi s sprehodom s huhancem v roki ni nič narobe. Včasih
prija. <br />
<br />
Naj bodo prihodnji dnevi za vas sveti ali ne, naj bodo vredni
spomninov. Peljite prijatelje drsat. Spotikajte se in smejte. Naj vas
zebe skupaj. Študentsko poceni in nepozabno. In med tem ko bom drsal pod
smrekico Home alona v NYC, bom mislil na vas.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjYph18UQ86-SLEO8kitMCJEyJ3rwW7xqIGgMYsAqQwsifETIptCF5ocbWYIZM-kmREPDaqGJufjFLTGpWuBP_4klGlrIzc1dqwZzPjrixzGEPKb589I0az6T-3x2111CJoGJT8KgTJ-Xo/s320/DSC00244.JPG" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Ulica upanja v Baltimoru. In obupnih ...računov za elektriko.</td></tr>
</tbody></table>
Saj vem, osladno. Preveč osladno. Mandeljc, kaj ti je? Torej, vsem skupaj poceni kurilnega olja pa 2 puloverja gor. <br />
-----<br />
Potovanje in študij 2011 premišljeno, prežvečeno in zaključeno. Čas je, da se vrnem v sedanjost. Morda že z naslednjim blogopisom. </div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9108002780828633867.post-23811934178121870102012-10-14T11:42:00.002+02:002012-10-14T13:02:01.695+02:00Surfin' USA. Popotniški blog. 3. del. <div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
Glede na zmedo, ki je nastala naj še enkart poudarim, da je popotniški blog le nekoliko lektoriran blog mojega bivanja v Ameriki, ki prav te dni praznuje prvo obletnico. jezikovnega mešanja se namreč trudim izogibati v prid čistosti slovenskega jezika, a popotniške refleksije ostajajo v prvotni slongleščini. <br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">Torek, 18. 10. 2011</span></b><br />
<br />
Wow, <br />
čas beži. Celo tako hitro, da vam nisem uspel poslati
sporočilca takoj po prihodu iz New Yorka. In ravno o tem in še o
nekaterih drugih stvareh ima danes namen teči beseda.<br />
Torej, NEW
YORK! LOOOOOOOOOOOOOOVE IT. Morda je temu navdušenju botrovalo tudi
dejstvo, da smo imeli vse dni toplo jesensko sonce brez enega samega
oblačka ali celo vlage v zraku. Lahko si mislite, kako lep pogled se je
odprl zvečer s centralnega <i>nebotičnika</i> (beseda mi je sicer všeč, saj ima
ima nekaj tiste slovanske banalnosti, da ne rečem celo perverzije, ki mi
vsakič znova pade pa misel) Rockefeller Centra (Rockefeller centRE -
the primitive, colonial way, of course), od koder se je širila gradnja
teh stavb vse na okoli. Prijetno se je izgubljati med nebotičniki in
centralnim parkom, ki je s svojimi jagodnimi polji precej čustven z
Lennonom. Jako, ono, vam rečem. <br />
<br />
Ko sem svojo ameriško staff mentor (je vodja galerije na kolidžu)
povprašal, kje je morda še tisti mali kotiček, ki bi ga moral videti, pa
morda ni ravno turističen (verjeli ali ne, v NYC si lahko čisto sam na
ulici - vsaj v Bronxu sem to doživel. Pa v mali ulici v Harlemu.), pa mi
je rekla, da bi si ona zagotovo še enkart šla pogledat Ground Zero, naj
pa ne pričakujem preveč, ker je samo luknja, in da v bistvu samih stavb
dvojčkov ni več... BRANIAC, she was.<br />
<br />
V New Yorku so se v času mojega obsika dogajali tudi večji nemiri in
protesti pred borzo. Klici in pesem, saksofon in kitare, bosi in
nagi... the nineteen seventies all over again:) In ja, jaz sem bil vesel
že, ko sem se sprehodil skozi blodnjak spalnih vreč in vseh malih
stojnic. Se mi sicer dozdeva, da kar nekaj ljudi stanje izkorišča za poceni
nočevanje sredi Jabolka, in da so tam za vse drugo kot njegovo
črvivost.... Kaj pa vem.<br />
Se mi je pa zdelo hecno to, da me je po rami potrpljala 6o letna
temnopolta hipurka in se čisto raznežila ob pogledu na THE YOUNG
PEOPLE....Izkazalo
se je, da govorim s Tami Lynne, bivšo back vokalistko Rolling
Stonesov. Aja, pa v Little Italy se mi je zgodila še ena wanna-be
filmska scena. Sedel sem v nekem kafiču na nekem kanelonu, ko se mi
približa nek star mafijozin (v mojem romantičnem prepričanju) in mi
reče... yes, it is me.... Jaz: I am sorry? Sicer ga nisem poznal, ampak
mi je
povedal, da je Vinnie Vella, igralec iz Sopranovih in Casina... Najprej
sem se hotel ponorčevati, če je bil truplo, ampak sem se vseeno ugriznil
v ustnice, kajti vseh delov res ne poznam tako dobro, da ga ne bi
bilo mogoče spregledati. No, igral je v filmu in ne seriji in to kar
dobro desetletje nazaj, je pa res, da je možakar nabral do sedaj že kar
nekaj manših vlog v svoj žep; in dejansko sva si ogledala bar, kamor
igralci Sopravonih v New Yorku zahajajo. Morala zgodbe? He came to ME.
:P<br />
<br />
In nato Boston. O Bostonu naj vam
povem le to: čudovito mesto, ki ima baje najvišji povprečni IQ na
prebivalca, kajti tu domuje 400 000 študentov MIT ja in seveda HARVARDA.
oz v bostonskem naglasu HAVHD. Ta del Amerike je bil namreč puritanski
najdlje, zato glasu 'r' še do danes ne izgovarjajo. Nam je seveda bilo
to predstavljeno, kot tipični znak ameriškosti severa. Right.<br />
<br />
Pa še nekaj o Harvardu: če odmislimo, da mora očka izplačati le za
študij (brez hrane, bivanja, potrebščin, skratka česar koli tako malega
kot je toaletni papir) 50. 000 eur letno... naj ga kar imajo, Predvsem
zato, ker je naša vodička, študentka tretjega letnika Havhda izpadla kot
eno najbolj tupoumnih bitij, po vrhu z grdimi nogami s prekratkim
krilom (I
somehow feel that should be beside the point). Na PAMET se je naučila
skripto za vodenje, seveda s tem tudi vse besedne igre in ocvirke, ki so
jih sestavili za poživitev vodenja, in potem uničevala eno za drugo, se
smejala sama sebi in si čestitala, če je kakšno razumela.<br />
<br />
In nato avtobus domov. 13 ur na avtobusu, ki je imel prostora za
noge ravno toliko, kot bi ga imela Andora za stezo Formule ena. Bi šlo,
ampak na hudičevo pokrivljen in polomljen način.<br />
<br />
Pred nekaj dnevi
sem s voji navdušenosti obiskal tudi Renaissance fair... ah, the BBT
effect. Those are indeed MY people. Za vse tiste, ki ne veste, kaj je
to, naj vam povem, da gre za tip srednjeveških dni, kjer se ljudje
oblačijo v svoje fikcijske junake, pa gospe, barone, norce... In si ob
tem privoščijo puranjo nogo, kot so to počeli včasih...<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgGMKwU-2gQtl1xhOtqKer_0LnAP7lb4oXofk7gBY0-GaBQ_rATo6Oq_n1Fr1BXEz9XNLxTlVxjhmR-fYBFa4PIgV8dujPOL14OJjzBIa1kmSvG0CFpD2zytTzbsRnJQyZqeHjeYitsgEA/s320/IMG_2691.jpg" width="240" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">My people.</td></tr>
</tbody></table>
PS. Srove ostrige s pivom tabaskom v štamperlu - ex! - worth a try. But no more. <br />
PS1. Ostalih slik ne bom dal. Ne morem. <br />
<br />
V duhu prihajajočega dneva čarovnic (tu je že vse okrašeno) vas pozdravljam.<br />
<br />
Milliam AL(L)MONDY<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">Torek, 15. 11. 2011</span></b><br />
<br />
Uf,<br />
<br />
sem rekel, da bom precej manj priden, ko se bo vse skupaj
bližalo koncu... Toliko stvari se godi. Se je zgodilo in prigodilo (in kar je še
teh dovršnikov prijetne narave). Najprej moj rojstni dan (na tem mestu
vsem še enkrat hvala za čestitke, tisti, ki so pozabili pa so bili tako
ali tako izbrisani iz te mailing liste), nato noč čarovnic, ko sem se
spremenil enkrat v kraljevo različico sebe, spet drugič je zasijala
moja ženstvena plat... I'm telling you,<i> </i>boys,<i> irresistible</i> doesn't begin to describe it. <br />
In nato......... rož'ce v laseh... SAN FRANCISCO:P Čeprav si rož in kar
je še drugih rastlin, nisem dajal v lase. Jih nisem imel. Rož namreč.<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEivICXx1vYKRjIFv0M5njMZ4EMdpZBZZhD0NCg53rWgpJMukSH2OZDo2lk0v7QFSfX5f-wI0bTWlm34Xy6wBMfEp-Z_r65X2gL1-_bHDLtaFeB8kCSgHV8ZBC5IV8nfKCNc9YJO4McVfn8/s1600/IMG_3090.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEivICXx1vYKRjIFv0M5njMZ4EMdpZBZZhD0NCg53rWgpJMukSH2OZDo2lk0v7QFSfX5f-wI0bTWlm34Xy6wBMfEp-Z_r65X2gL1-_bHDLtaFeB8kCSgHV8ZBC5IV8nfKCNc9YJO4McVfn8/s320/IMG_3090.JPG" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">V ozadju: The Seal Rocks, (Skali tjulnjev), v ospredju desno: uvodna špica v Baywatch</td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td></tr>
</tbody></table>
<br />
San Francisco je na povsem drugem koncu kontinenta, zato se mi je zdelo
povsem nesprejemljivo, da ne bi vsaj enkrat v času študija pokukal na drugo
stran, na West Coast, where I'd be cruisin'... če sem že prišel tako
daleč. Tako sva s prijateljico odfrčala popvrek za pičlih 250 usd (18O EUR,
moji filofaxovci, in ostali nematematiki,), in če pomislim, da je let trajal 1,5 h plus 6 h, kar
je skoraj enako 9 uram s Stare Celine, le 800 evrov ceneje, se človek
malo povpraša o evropskih davkih in cenah. A ne med letom v mesto rož. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjXwsQc50jpDHbh0opkZk3zl-IOx-NKVGM7OV6HJ0LKJBOPKOx2bkr6GW-qg9pvrJgLeY3qCRYZu_BFsK6i5zACQ8v09cDxxnWytKPXmW2xqBiLnT50oxtkfrDkHmVW-NF7yaY7IWckjXc/s1600/IMG_3112_2.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjXwsQc50jpDHbh0opkZk3zl-IOx-NKVGM7OV6HJ0LKJBOPKOx2bkr6GW-qg9pvrJgLeY3qCRYZu_BFsK6i5zACQ8v09cDxxnWytKPXmW2xqBiLnT50oxtkfrDkHmVW-NF7yaY7IWckjXc/s320/IMG_3112_2.JPG" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Sivina dne ali kovinska harmonija okosteneli konstrukciji?</td></tr>
</tbody></table>
Pristala sva zvečer, 6 ur kasneje, a pri pridobila 3 ure. Le 3 ure kasneje se je zgodila še kolobocija s prestavljanjem ure na zimski
čas, ki tu poteka drugače kot pri nas, zato sva bila nekaj ur 8, spet
drugič pa 9 ur za vami. Teta Magda Svetlane Makarovič bi najbrž
le zamahnila z roko in si mislila, da je to pač nekaj, kar smo izumili
<i>učiteljski paberki</i>, vi pa si le preberite to knjigo, da boste vedli o
čem govorim, da ne bom <i>gojil gadov na prsih</i>...<br />
<br />
Torej San Francisco. Po pravici povedano sem upal, da me bodo na
letališču pričlakale tri sestre čarovnice serije Charmed (God, I'd kill
for Piper's ability to freeze time sometimes), ali pa vsaj Mrs
Doubtfire, s svojim britansko nebritanskim naglasom Robina Williamsa. Ne
prvega ne drugega ni bilo (čeprav sem si ogledal hišo, kjer so snemali
slednji film), naju je pa čakal lep siv avto s priletnim a nadvse nadvse prisrčnim gospodom
Kearnom (Gospod Kearn Lee je žal preminil letos Aprila. Hvala mu za vse. Naj počiva v miru. Dodano 14. 10. 2012), ki je v 3o letih pripotoval s Kitajske, ko je bila njegova
družina na begu za boljšim življenjem. Danes jih ima 81, a mu jih ne bi
nikakor prisodil... no, vsaj dokler ne začne pozabljati, kaj nam je z
nasmeškom zaupal, že petič tisto uro, ali dokler njegova vožnja po San
Franciscu ne postane precej, hm... razburljiva? Sprašujem se, ali so že
imeli znake in semaforje v času, ko je delal izpit.Ali pa vsaj enosmerne ulice. Vsekakor po njegovem
ljudje zadnje čase preveč trobijo in vozijo preblizu njegovega
avtomobila za... njegove pojme. Moje pojme pustimo. So še vedno v šoku.
Dejstvo, da smo kar nekajkrat zapeljali na drugi pas je ostalo
neopaženo.<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj78rlzCvElsARIdjfT_Y2jNuk75HC1NVnQ5g3E4aUDsXmCr4hB_EqpSkmv9Q_YtGMMOePD3ODGo3BOK9FWYhzHAm4QfyCKtCNvaV3dJ0E4LbEW5GQAY5jSQ42LpgHYbZMo1X-xoiwoZug/s320/IMG_3243.JPG" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Gopod in gopsa Lee z vnukom in neznanim slovenskim gostom.</td></tr>
</tbody></table>
A ljubek nasmešek in prijaznost tega malega možakarja, in
njegove ženičke (tudi ta pomanjševalnica je krepko na mestu) Milly sta
več, kot bi kdaj koli hotela. Sara ju spoznala v Barceloni, kjer jima je
pomagala po neljubem dogodku: oropali so ju kar sredi belega dne. Par
nama je ponudil sobo, kjer sva lahko vse dni spala in še več;
pripravila sta nama odlične obroke z raki, pa originalni kitajski Dim
Sum, pa peljala v drago italjansko restavracijo... Skratka, San
Francisco je bil poseben tudi zaradi njiju in predvsem - precej cenejši.
Glede na to, da veliko potujeta, jima, upam, to prijaznost nekoč
vrneva.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhvKLyt0nUri7u-exkVCFrZsIm_PWfuuuNfe9gL8gfHn0-fK4Mt3-HnWEA1mRDQbxyNlSL8_iGncv2IfNaPDTsKoLMbowoOiHMZKuLpOmwZyG3Rrzj_rPOCnxPsv3zJMqKRB6EcyttO8zE/s320/IMG_3283.JPG" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Barvite gospe...</td></tr>
</tbody></table>
San Fran je čudovit; njegove hiše, ki se kot ogrlica pisanih
lesenih gospa strmo pno na vse strani in griče, so uganka mnogim; predvsem pa
ljudem, ki poznajo pojav poledice, ki ga mesto - na srečo - nima. V
primeru, da bi ceste kdaj poledenele, nihče ne bi mogel priti od svojega
doma, pa naj bo še tako lep.<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgZwcaOsXLJeJYbIlOjfKk2EV3UPC91G3-94Hsi8GOvyS6nJYJJeocEnkxuxmoPf8IM8rGOtw4ZG57uookMnXzcmWev9R4JaLN6UQ7Lqc56I3E8c8ItbGuGq-FR0xeF4o72pgt1blYpbIw/s1600/IMG_3351.jpg" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgZwcaOsXLJeJYbIlOjfKk2EV3UPC91G3-94Hsi8GOvyS6nJYJJeocEnkxuxmoPf8IM8rGOtw4ZG57uookMnXzcmWev9R4JaLN6UQ7Lqc56I3E8c8ItbGuGq-FR0xeF4o72pgt1blYpbIw/s320/IMG_3351.jpg" width="240" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">In njihovi gospodje...</td></tr>
</tbody></table>
Tako smo prvi dan preživeli v lepotah
mesta, na vagončkih starega tramvaja (ki je, zanimovo, po tem, ko je
odslužil delo Milanu, bil pripeljan sem, a še vedno nosi italijanske
napise) in sprehodu čez spektakularni Golden Gate Bridge, največji
viseči most na svetu. Po pravici povedano, ga nisem čisto prehodil, ker sem
šele na koncu mostu (po 35 minutah) naletel (kot mnogi drugi) na edino tablo z
napisom, da je zadnjih nekaj metrov mostu do nedaljnjega zaprtih zaradi
del. Vidiš luč v tunelu, a moraš nazaj peš... No ja, sem pa prvič v
življenju v živo videl delfine in morske leve, ki se igrajo in valjajo
drug po drugem in so pri tem obupno glasni.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjYGGV8y0GS_-KYoUfaLIU1AP6jOkaPNlBR1hIDUsF_45r5m8Lbv7LENcNNAe_uFeUIDZkYWf2RLJPh0xvZ3Xa52M8WosI8U8X_9vQNQlweYvqgQhCeWr6dF_eai7I3BnIEe8qO171Nhxo/s320/IMG_3249.JPG" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Nočni Olimp na na morskem zrcalu ali muzej moderne umetnosti...</td></tr>
</tbody></table>
Nato pa Muir Woods; čudovit ostanek pradavnega gozda sekvoj, ki naj
bi bila prav v tem gozdu najvišja živeča bitja na svetu. Z besedami
Legolasa: This Forest is old, very old. Ja, Bradodrev bi mirno lahko
živel tu in se sprehajal brundajoč si (ah, deležnik, moji slovenisti)
ali pa bi skozi meglice požvižgaval Tom Bombadil. Drevesa so tako
orjaška (okoli 1oo m!), da nekaterih debel ne objame 7 ljudi, podrast pa
je uboga, saj ne dobi dovolj svetlobe. Njihova trdoživost je
neverjetna; večina najstarejših dreves je dodobra izvotlenih - starost
povzroči gnitje sredice, a sokovi še vedno teko po skorji in drevo živi
naprej. Morda je koža nekaterih profesorjev in ostalih očakov tako napeta. Well, they might have planted those trees in fisrt place
anyways.<br />
<br />
Prav tako so vsa debla črnikavo ožgana. Najprej sem se
razjezil na požrešne gozdarje, ki so v tridetsetih letih skoraj dodobra
požagali vsa drevesa in požgali velika področja, a so nam nato povedali,
da so te ožganine veliko starejše in celo nujne: Drevesa so se v
tisočletjih navadila na gozdne požare in so postala negorljiva; primeren
gozdni požar počisti odpadne veje in listje vsakih 1oo let, hkrati pa
obnovi in poživi skorjo, ki je ključna za drevo. One never ceases to be
amazed. Pa še nekaj; lesu tega drevesa ni mogoče uporabljati. večje kot je, bolj vabeče za človeško pogoltnost, večja je razočaranje. Zaradi vlaknaste strukture in teže se namreč največja drevesa pri padca raztreščijo in njihiva struktura se podre na milijone majcenih zobotrebcev.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhTbsCzzGFl0GOnArSIv8Hr2CF7-ORQGwOXPGGUqRarJeb4r3OVm5EDHpPKPFQBP5p4T_niBJs5UuSfOSpBsenAh4qVlb1YbsioPclRMLGSDUks2VZWIbipVRpH1IwfPcQawKRgdhqsY0o/s320/IMG_3222.jpg" width="240" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Fangorn.</td></tr>
</tbody></table>
Nedelja je minila v znamneju sedemdesetih - ulici Height in Ashbury,
kjer so se gibanja bosih in zadetih začela, sta še danes ulici bosih in
zadetih. Po pravici povedano, sedemdeseta leta tega mesta nikoli niso
RESNIČNO zapustila. Travo se voha povsod, in ne le vonja - stare gospe
sede na balkonih in se predajajo užitkom in mirnim nasmeškom. Amsterdam?
Pha! Amsterdam's got notin on San Fran! San Fran, mesto srečnih in veslelih. Yup, gayity rules San Fran.<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiW4LpFGokodda5nVKY3J2KMBmbQLBkEu5jgn_svKiKu1Z6b4M84HD0dsdhYucnkDaMMV7xFaSAxuWd_6OksYW_uZ1m-uzqkBY7QSjxVDTbBxFBacqKCriZXf2py6wCchAAwzPjt1twYh0/s320/IMG_3361.JPG" style="margin-left: auto; margin-right: auto;" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">High, higher and then... bury some ash indeed.</td></tr>
</tbody></table>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
Mesto je znano po prvih borcih za pravice istospolno usmerjenih; sredi mesta
je v predelu Castro ogromna gejevska četrt z mavrično zastavo v velikost
nočne obleke Arethe Franklin. Ok, not that big. Občutek sprejemanja je največji dar človeštvu, ki je ustvarjeno za različnost. When acceptance is reached, no law is needed. Na tem mestu doddajam, da toliko trgovinic s pasjimi
oblekicami še nisem videl...<br />
<br />
Ponedeljek naju je odnesel v 4 ure oddaljeni nacionalni park Yosemite,
ki je eden najlepših koščkov sveta, kar sem jih kdaj obiskal. Dolina
gora in gozdov na višini 1500 m in dih jemajoče lepote. Stojiš in strmiš v
slapove, ki padajo čez robove starih skalnih nanosov in granitnih
monolitov. Nekoč je bil to za Indijance raj na zemlji. Raj, kot ga je človeška pamet močna dojeti. Nekoč. Nato je 130 let nazaj v dolino prišel belec in pobil vse. Ob misli na to res postanem jezen in gnus
do naše rase je silovit. Poskušali smo razsvetliti Afriko, Avstralijo in
Ameriki... And we ruined them all. There's a reason why Mother Earth had
us fight each other in Europe... To leave the rest alone. <br />
<br />
Ah, koliko je teh stvari. Morda omenim le še Alcatraz, kjer so svojo
pokoro molili grozoviteži kot npr. Al Capone. No, izvedli smo, da
Alcatraza niso zaprli, ker bi bil tako krut, temveč zato, ker je bil
preveč potraten. Zaporniki so morali po zakonu dobivati ne le dobro
hrano, temveč je le-ta morala biti tudi estetsko položena na krožnik. Še
več, velik strošek je bila volna, saj je večina zapornikov kvačkala in
pletla. Baje je bil Al Capone zelo dober pri izdelovanju okrasnih prtičev. Morda še ena zanimivost: otroci paznikov, ki so živeli na otoku,svoje mladosti nebi zamenjali za nič. Gospa, ki je živela tu, nam je
povedala, da je bilo čudovito: pogled na San Fran, sončni zahodi točno
nad Golden Gatom in niti enega avtomobila. Zaporniki? Pha! They have knitting to do. Dehind the 7-meter walls. Ok, I get the picture. <br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhzGC6ycWuextD6mL43amt7iZ6KYC9YqD5DLFwk4IVyhZOqVwJZpmtQhtNcmQOH259SS543P4e0o5sE7SfXNAWmXIelR8elG_jdtwQ3ehisxKEGr7Kb3Ey2jXri1UAD49RpsQYwfwrXCe0/s320/IMG_3444.JPG" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Na tem otoku Grof Monte Cristo ne bi nikoli postal roman.</td></tr>
</tbody></table>
Nazaj sem priletel v sredo, v petek pa naprej. Tokrat v Mountain Mammo, v West Virginio na pohode in jamarijo. So me vprašali, če imamo
jame v Sloveniji. Amateurs. <br />
<br />
Naj povem le, da končno razumem
originalno Sivo pot (in ne, Siva pot ni slovenska, kot se marsikomu
razblinejo sanje o slovenski uspešnici. Šuštarski most je tudi že nekje
davno na Elizejskih poljanah...) Blue-ridged Mountains, Shanendoah
River... Za ocvirek, pogled na zatov modrih gora - resnično se njihova pobočja obarvajo v modrikast odsev in nenehtno popevajo v vetru - sem imel ob polni luni v džakuziju na terasi lesene hišice. V tipu gozdarske hiše Falkenau. Čisto sam, ker
sem nekaj prvih letnikov, ki so ostali v hiši nagnal pospravljat. Red
mora biti in leta morajo biti dobra vsaj za nekaj.<br />
<br />
Ok, resnično moram končati, ampak mogoče naj bo dožina pisarije v opravičilo na vse večje luknje....<br />
<br />
PS: Po več avdicijah sem bil sprejet v predstavo in sem sedaj edini moški
belec v predstavi o črnkah in črncih in medrasnem dilaogu na kampusu. I would like to thank
my parents for my inner Tina Turner, and my aunt for introducing me to
Michael Jackson at the age 3. Mh-mmmmmm. <br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg1yNNZLtUpHnH8LqWO8mdEqHCIrQTHiuYL_PJUv_ujJhzi9SXbpEf2E3p9uyDkDvxw1LKw3s5MsdwVVPHrNk6rJ5FhnyEnzTpgVd6UBs3FG9wAUc_tpBY9bLdqA5n8mGk93dDa45SXW64/s320/IMG_3411.JPG" width="320" /></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Filmski rebus.</td></tr>
</tbody></table>
From the East Coast,<br />
<br />
Milliam</div>
Milliam http://www.blogger.com/profile/02058330357132226058noreply@blogger.com1